Z Borisom Gerjovičem o: relaciji Ptuj – Dubrovnik – Ptuj

Povabil sem te v dialog, ker so tvoje zamisli, ki jih poveš na spletu, običajno velikopotezne, široke, upam si reči presegajoče. Vem, da si ljubitelj »Dubrovniške republike«. Mesta, ki je bilo svobodno, uspešno … Tudi v našem mestu Peter Vesenjak marsikdaj v kakšnem svojem zapisu na FB uporabi besedno zvezo: »svobodno mesto Ptuj«. Dajva začeti »oštro«: Bi Ptuj lahko bil »Dubrovnik«?

Preberi več

Z Natalijo Resnik o: lepopisu & lepem

Ljubezen do ustvarjalnosti, do človeka in narave in pa dva mala otroka sta me, pred leti, motivirala za študij antropozofije na temeljih Rudolfa Steinerja in pridobitev naziva profesor waldorfske pedagogike. Od nekdaj me je vodila želja po razumevanju večplastnosti širine življenja. Ta me je, po 7 letih meditacije v gibanju, kot rada imenujem redne vaje kaligrafije, pripeljala do študija Ife, študija starodavnih Afriških modrosti in do proučevanja časa utemeljenega na naravnih ciklusih Sonca in Lune starodavnih ljudstev Majev.

Pogovarjam se z Natalijo, profesorico, antropozofinjo, kaligrafko, plesalko tanga …

Preberi več

Tadej, glasbenik, zaposlen  v Kamri

Na vogala križišča, ki vodi V Terme Ptuj, stoji skromna stavba. Bila je še skromnejša,  na hiter pogled skorajda zapuščena. Morda pa že nekaj časa opreznejši opazovalec le  opazi spremembo, namreč stavba je dobila lepši videz, za zidovi je čutiti nekaj živega, se občuti dogajanje, življenje, skratka  hiša ni več molčeča razpadlina, ampak je postala in vse bolj postaja objekt , v katerem se nekaj dogaja,  v kateri se diha, živi. Pred to stavbo sem ga opazil ,Tadeja. Sedel je  z dvema moškima, pogovarjali so se. Ogovoril  sem moškega, Tadeja torej, ki je, še preden sem prav odprl usta, vstal in me prijazno vprašal, kaj želim. Tako sem ugotovil, da je on eden izmed tistih razdajajočih se ljudi, ki so v tej stavbi zaposleni.

Preberi več

Mira Petrovič & Melita Zmazek – znanki domoznanki

V Domoznanskem oddelku zbiramo in hranimo različne vrste gradiva, ki govori o ljudeh in življenju na našem območju: monografije, serijske publikacije, različno kartografsko, rokopisno, slikovno, video in zvočno gradivo, drobne tiske ter različno polpublicirano gradivo (to je gradivo, ki ni dostopno na knjižnem trgu – raziskovalne, diplomske, magistrske naloge, doktorske disertacije ipd.). Pri nas hranimo tudi osebne zapuščine nekaterih pomembnejših ptujskih osebnosti: osebne knjižnice pisatelja Ivana Potrča, profesorja Iva Arharja in etnologinje in umetnostne zgodovinarke Štefke Cobelj, zbirke fotografskih negativov Alfreda Bradača ter Lojzeta Petroviča, arhivsko gradivo Jožeta Gregorca idr.

Preberi več

Z Ireno Bezjak o gospeh, ki živijo na visoki nogi

Partnerica, mati, hči, prijateljica, prevajalka, občasno predavateljica hrvaščine, lokalna turistična vodnica, vseživljenjska učenka, sodelavka, vneta vrtičkarica, kreativka in rekreativka, kmalu inženir kmetijstva in krajine, knjigožerka, radovednica, (ne)navadna občanka. Najbolje uspeva v naslednjih habitatih: predmestje, podeželje, vrt, gozd, travniški sadovnjak, mestni park. Habitus: srednje bujne, pokončne rasti, odporna sorta, globoke korenine, s primerno krošnjo.

Preberi več