Lažje počakamo, če vemo, kaj nas čaka

Zdaj, v času korona krize: zakaj pravzaprav vsak dan sledimo medijem? – Ker bi radi bi slišali prognozo; odgovor na vprašane: Kako dolgo še? Kdaj bo boljše? Kdaj bo konec?

Lažje čakamo, če slišimo, da rečejo: “Prihodnji teden bo več znanega.” Ali pa: “Po velikonočnih se bo videlo.” Ali: Po prvomajskih bodo znani izsledki analize in takrat bomo sprostili to pa to …”
Lažje čakamo, če imamo upanje.

Preberi več

Z Borisom Gerjovičem o: relaciji Ptuj – Dubrovnik – Ptuj

Povabil sem te v dialog, ker so tvoje zamisli, ki jih poveš na spletu, običajno velikopotezne, široke, upam si reči presegajoče. Vem, da si ljubitelj »Dubrovniške republike«. Mesta, ki je bilo svobodno, uspešno … Tudi v našem mestu Peter Vesenjak marsikdaj v kakšnem svojem zapisu na FB uporabi besedno zvezo: »svobodno mesto Ptuj«. Dajva začeti »oštro«: Bi Ptuj lahko bil »Dubrovnik«?

Preberi več

Odprto pismo soobčanu Darku Plohlu

Že nekaj dni mi ne da(š) miru. Kaj naj ti rečem?
Naj ti stisnem “lajk” in gremo dalje?
Naj rečem, da je “palec dol” in gremo dalje?
Naj se delam, da se me ne tiče in s tem nimam nič in zato ne rečem nič, in gremo dalje?

“Kaj lahko naredim?”, se vprašam.
In si odgovorim: Troje.

Grem volit. Pomagam izvoliti človeka, ki je zrasel iz CI, ki je zrasla v bistvu zaradi dreves.
Ko je akcija, sam dam kakšno roko in kak evro za nakup dreves.
Otroka vzgajam z mislijo na okoljsko ozaveščanje.

Preberi več

Z Natalijo Resnik o: lepopisu & lepem

Ljubezen do ustvarjalnosti, do človeka in narave in pa dva mala otroka sta me, pred leti, motivirala za študij antropozofije na temeljih Rudolfa Steinerja in pridobitev naziva profesor waldorfske pedagogike. Od nekdaj me je vodila želja po razumevanju večplastnosti širine življenja. Ta me je, po 7 letih meditacije v gibanju, kot rada imenujem redne vaje kaligrafije, pripeljala do študija Ife, študija starodavnih Afriških modrosti in do proučevanja časa utemeljenega na naravnih ciklusih Sonca in Lune starodavnih ljudstev Majev.

Pogovarjam se z Natalijo, profesorico, antropozofinjo, kaligrafko, plesalko tanga …

Preberi več

69/11

Na svoji zdaj že redni in priljubljeni sprehajalni poti iz mesta proti Ranci – na sprehajališču ob Dravi – Ildikó ni srečevala le telobrižnikov, pasjeljubcev, turistov, strastnih tekačev, ki so skozi šale dihali bele oblačke, kakor da bi sporočali habemus conditionem, pač pa številne kipe Ptujčanov. Na vsakih nekaj metrov je stal kakšen. Med njimi je danes opazila priimek Žižek. »Dr. Adolf Žižek, 1942–2016, sistemski teoretik in gimnazijski profesor,« je pisalo na podstavku.

Preberi več

69-10

Vse tako zve deklina, ko se sprehaja po Ptuju:
Pred davnimi stoletji so v zahvalo za zmago nad Turki postavili devici Mariji spomenik. Takrat so Turki vpadali v Evropo in jo hoteli osvojiti; dandanes turisti osvajajo Turčijo. Še posebej zadnja leta, ko so arheologi izkopali zgodovinsko Trojo. Mnogi turisti pa se odločijo za Turčijo zaradi aranžmaja Moja boš; Istanbul po poteh Nihan in Kemala.

Preberi več

KKK – Kurent Klemenčičeve, Kerblerjeve pa “slike”

Razstavišče ptujske knjižnice je bilo nocoj pretesno; sedelo se je na tleh in stalo. Viselo z “balkona”.
Kurent Liljane Klemenčič, začinjen s fotografijami mojstra Kerblerja, je pritegnil mnoge.
S Ptuja in od drugod. Mlade in malo manj mlade. Kot se za pravljice – ki so, vemo, za velike in male -, spodobi.

Preberi več

Čuš&mi dvignili letvico malo više

Ploskam poročilu, ki sem ga dobil v kaslc od “Čuša in njegovih”.

Zakaj?

To je dokaz za to, kar non-stop trdim: izvoljeni ne morejo delati po volji ljudi le tako, so z njimi v stiku le pred volitvami. Takat so kaslci polni. Zgodilo se je prvič – v mojem mladem spominu – da je kakšna občinska svetniška obcija dala v kaslc tudi kaj izven konteksta volitev. 
Ja, s tem se ohranja vsaj minimalni stik med izvoljenimi in volivci. Tako volivci vidimo in zvemo, kaj konkretno so svetniki naredili in kaj konkretno še nemarevajo storiti.

Preberi več

Mira Petrovič & Melita Zmazek – znanki domoznanki

V Domoznanskem oddelku zbiramo in hranimo različne vrste gradiva, ki govori o ljudeh in življenju na našem območju: monografije, serijske publikacije, različno kartografsko, rokopisno, slikovno, video in zvočno gradivo, drobne tiske ter različno polpublicirano gradivo (to je gradivo, ki ni dostopno na knjižnem trgu – raziskovalne, diplomske, magistrske naloge, doktorske disertacije ipd.). Pri nas hranimo tudi osebne zapuščine nekaterih pomembnejših ptujskih osebnosti: osebne knjižnice pisatelja Ivana Potrča, profesorja Iva Arharja in etnologinje in umetnostne zgodovinarke Štefke Cobelj, zbirke fotografskih negativov Alfreda Bradača ter Lojzeta Petroviča, arhivsko gradivo Jožeta Gregorca idr.

Preberi več

Miran Gorše, Ljubljančan vidi Ptuj takole:

Miran Gorše je Ljubljančan, zaposlen kot Vodja projektov v informatiki. Po izobrazbi diplomirani profesor matematike. Precej je potoval po celem svetu, vendar spoznal, da živimo na najlepšem delu sveta. Rad bi dosegel, da v Sloveniji prebudimo speče Trnuljčice v turizmu tako, ko se je to zgodilo s Postojno, Ljubljano ali Tolminom. Med te Trnuljčice spadajo: Ptuj, Maribor, Štanjel, Kostel, Kranj, Solčava… Kadar ima možnost, predlaga županom, zaposlenim v TIC-u in vodičem, kaj bi lahko še izboljšali pri ponudbi kraja.

Preberi več

Z Ireno Bezjak o gospeh, ki živijo na visoki nogi

Partnerica, mati, hči, prijateljica, prevajalka, občasno predavateljica hrvaščine, lokalna turistična vodnica, vseživljenjska učenka, sodelavka, vneta vrtičkarica, kreativka in rekreativka, kmalu inženir kmetijstva in krajine, knjigožerka, radovednica, (ne)navadna občanka. Najbolje uspeva v naslednjih habitatih: predmestje, podeželje, vrt, gozd, travniški sadovnjak, mestni park. Habitus: srednje bujne, pokončne rasti, odporna sorta, globoke korenine, s primerno krošnjo.

Preberi več

Ploskam: Luki Žižku in Zvezi kulturnih društev

Luki Žižku, ker je dal zamisel, Zvezi kulturnih društev pa, ker so jo udejanjili. Zveza kulturnih društev (zanjo Nataša Petrovič),

Preberi več