Metin čaj

Dva kolega in jaz se udobno namestimo. Pride točajka. Naročimo. Jaz metin čaj. Točajka ga prinese med našo zagnano debato. Nekaj počnem s tisto vrečko in skodelico. Avtomatsko, brez uporabe možganov. Saj ni treba, sem že iks krat pila čaj v gostilni. In doma. In pri kolegih. Avtomatsko torej. Tako avtomatsko kot tedaj, ko se vozim iz službe domov. Volan kar sam od sebe zavije na pravi odsek. In nato se začudim, ja kdaj pa sem se peljala skozi drevored?, ja, kaj sem že na krožišču? Človek nekatere rutinske vsakdanjosti opravlja rutinsko, nevede. Torej smo v določenih momentih brezumni? Kje smo tedaj, ko nekaj naredimo, pa sploh ne razmišljamo (se zavedamo), da smo naredili to in to potezo, gibljaj. Kje smo?

Preberi več