Nuška Gajšek

Današnjo sogovornico v rubriki “štafeta dobrega” je izbral direktor PMPO Aleksander Lorenčič v temle članku (link). Povedal je tudi, zakaj Nuški Gajšek podaja štafeto dobrega:

Zlasti zato, ker si prizadeva za ureditev arheološke problematike, ker je podprla projekt arheološkega depoja na prostem in ker si prizadeva tudi za celostno ureditev problematike.

Aleksander Lorenčič, direktor PMPO

SMS: Nuška Gajšek, pogovarjam se z vami tokrat bolj kot z občanko; čeprav mimo vaše aktualne službe in funkcije županje MOP verjetno ne bova mogla. Torej: kako se počutite ob prejemu štafetne palice dobrega? 

NUŠKA GAJŠEK: Predvsem se mi zdi lepo, da je direktor zadovoljen, da se naša skupna vizija razvija in da sem si zato zaslužila štafeto DOBREGA. 🙂 

SMS: Vi ste v bistvu premladi, domnevam, da bi kdaj nosili pravo Titovo štafeto? Ali pa kurirčkovo torbico? 

NUŠKA GAJŠEK: Tako je, rojena leta 1981. … Smo pa še bili »Titovi pionirji« – prisega, fotografiranje in za vrhunec KROF – to je bil takrat res dogodek, ki je ostal v spominu (mogoče tudi zato, ker imam EDINO na tej skupni fotografiji iz otroštva frizuro, ki jo z veseljem pogledam :)). 

SMS: Če najdete fotko, pošljite, če vam bo. Objaviva. Gotovo bo hecno. … Sam sem Titovo štafeto nosil na relaciji Zgornja Hajdina – od Kokolovih, pa do Tušakovih pri podvozu. Gospod v črnem meredesu mi jo je porinil skozi šipo v roko in dodal: „Ajde, ajde, brže, požuri!“ Iz mercedesa pred mano pa mi je nek drug tovariš z roko mahal skozi zadnjo šipo v smislu: “Samo polako!“ Lepi otroški spomini. Pa še izgovor imam, da sem že od takrat razdvojen med hitro in počasi in še vse druge dihotomije. No, zgodovino na stran, v sedanjosti sva. Kakšne spomine bodo imeli po vašem mnenju danšanji otroci na svojo domovino in svoje predsednike? 

NUŠKA GAJŠEK: Se bojim, da se ti spomini ne bodo preveč vsedli v zavest ali pa bo tam popačena slika. Si pa želim, da bi (bodo) na svojo domovino vedno in povsod ponosni, ker si to zasluži – lepa je, edinstvena in taki smo tudi njeni ljudje, dobri, a posebni – velikodušni, a hkrati tudi veliki kritiki vsega. Včasih radi pretiravamo – a v vse smeri – najboljše pa je, ko pretiravamo v veselju, takrat, ko se iskreno veselimo uspehov drugega in mu to privoščimo. Takrat smo najboljša verzija samih sebe … Tega želim v prihodnosti veliko in največ. 

SMS: No dobro, zdaj pa greva na temo, zaradi katere se pogovarjava, „dobro“. Ste človek, ki hitro opazi dobro ali prej vidite, kaj ne deluje dovolj dobro? 

NUŠKA GAJŠEK: Trudim se v vsem najti dobro, videti pozitivno … Tudi vsako kritiko si (po štartnih vdihih) skušam obrniti na dobro – kaj se lahko naučimo, kaj lahko spremenimo, kaj je mogoče delati drugače. Ne gre vedno, še manj je mogoče vsem ustreči, lahko pa iščemo ravnovesje … Vedno poskušam razumeti (tudi, če kdaj štartam na prvo žogo, kar se skoraj nikoli ne izkaže za »pametno«), se potem, ko sprocesiram, trudim najti razloge, smisel in potegniti iz tega najboljše. Seveda sem med zgoraj omenjenimi kritiki tudi sama …

Imam svoje videnje in mnenje, kako bi lahko bilo, drugače, boljše, … , a se vseeno pustim podučiti, slišim argumente, ni pa nujno, da jih vedno posvojim … 

Nuška Gajšek

SMS: Kaj vam osebno pomeni beseda „dobro“? Kaj vse je dobro? Kdaj je dobro dovolj dobro? 

NUŠKA GAJŠEK: Dobro je, ko se ob tem tudi tako počutiš … Dobro, ne glede na okoliščine … 

SMS: Na Ptuju, kaj je vse dobrega okoli nas? 

NUŠKA GAJŠEK:  VSE in veliko … Kako pravi Mali princ? Glejmo s srcem … In če je dobro, bomo to tudi videli. 🙂 

SMS:  Dobro, če bi Nuška Gajšek imela čudežno palico, po čem bi „udarila“ in kaj slabega bi začarala v dobro? 

NUŠKA GAJŠEK: Kregarijo in preveč posplošeno kritičnost v razumevanje in sprejemanje različnosti. 

SMS: Kot otrok, deklica, ste imeli radi pravljice? O čem? Princeskah, kraljevičih …, vilinskih bitjih? Verjamete, da na koncu zmeraj zmaga dobro? 

NUŠKA GAJŠEK: Pravljice imam rada še danes. Se jih tudi veliko naposlušam. 🙂 Želim verjeti, da ni konec, dokler ni dobro. Verjamem, da se stvari zgodijo z razlogom in da je na koncu tako, kot mora biti. 

SMS: Super, krasen odgovor! – tole s poslušanjem pravljic, he, he. Česa pa se še kot odrasla oseba morda bojite? 

NG: Žlehtnobe in škodoželjnosti. 

SMS: Ker ste na sredini županskega mandata, vas bom za konec še vprašal: kaj bomo dobrega doživeli občani še v naslednjih dveh letih pod vašo taktirko? 

NUŠKA GAJŠEK: Upam, da veliko – pa ne nujno ogromnih projektov. Male stvari so tiste, ki štejejo, grejejo dušo in če so prave, se na koncu povežejo v čudovit mozaik … Nisem človek velikih obljub, zato na tem mestu ne želim izpostavljati, kaj vse bo, ker tudi vem, da je veliko stvari soodvisnih in ni na enem, da vse postori.

Vsako delo je vzajemno in potrebuje sodelovanje in soudeležbo, mnogih … In tudi uspehi niso v ednini, prave uspehe ustvarja množica.

Nuška Gajšek

Obljubim pa, da bom vso svojo energijo tudi do konca mandata usmerjala v to, da bo na Ptuju lepo živeti. 

SMS: Verjamem vam, da boste; in naj vam uspe. Gospa Nuška Gajšek, hvala za pogovor. Hvala, županja, da ste si vzeli čas in da niste pretrgali štafete dobrega. Čisto, čisto za konec pa seveda še vprašanje: Komu predajate štafetno palico dobrega in zakaj? 

NUŠKA GAJŠEK: Patroma Andreju Fegušu in Milanu Kosu – za (stavbni) angažma v mestu, za delo z mladimi in predvsem zaradi splošnega DOBREGA sodelovanja …


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: