… Plavcu za razstavo v Dominikancu

V petek sem si ogledal razstavo v Dominikancu; Ptujčan TOMAŽ PLAVEC, sicer slikar, svoje prostorske podobe na ogled postavlja: lesene plastike in pa kul skulpture.

Zavijte, zavijte ob priliki v Dominikanca!
Toplo priporočam, itak.
Tomaž Plavec pa je najnovejši razlog za zavitje v Dominikanca na kvadrat.

O lepotah križnega hodnika samostana – kot takega – ste se gotovo že n-krat prepričali.
Če ne drugače, na vinskih sauvignonovih dnevih.

Zaviti v Dominikanca, ker: Plavčevo razstavo je treba videti!
Zakaj?
Da boste videli, kaj vidi umetnik, ustvarjalec. V lesu, v kovini, v šraufih in še v marsičem, kar gledamo vsak dan tudi vsi drugi. U-stvarjalec je zato ustvarjalec, ker ustvarja. Nekaj novega. Še ne videnega. Ker vidi vieč. “Neviđeno”, rečejo sosedje.

Tomaž Plavec v svojih delih ne posnema.
In tu se spomnim na tole, kar je rekel pesnik:

Nesrečno ljudstvo, katerega državnik je lisjak, čigar filozof je goljuf in čigar umetnost je posnemanje.

Kalil Gibran

Mi smo lahko srečni.
Naš umetnik Plavec ne posnema. On ne imitira, on kreira. Njegov akt ni akt reprodukcije, pač pa le produkcije. “Le” pomeni tu: najčistejšega akta veselega spočenajnaja novega, lepega, skladnega.

Končni namen znanosti je, da stvarem izmeri maso, velikost, gostoto, specifično težo, hitrost letanja elektronov okoli jeder … skratka: Resnica o svetu. (Vsaj tako pravi ktajski pregovor.)
Končni namen umetnosti pa je: Užitek.
V Plavčevih stvaritvah lahko uživate.

Mogoče si boste zaželeli, da bi en tak leseni sklad bil doma pri vas.

Si ga predstavljate nekje v nekem praznem kotu, postavljenega, da krasi in zapelje poglede vaših gostov? Sklad – skladno z vami ali z vašo skladovnico npr. knjig?

Zdaj torej v Dominikancu trenutno domujejo Plavčeva dela. Ne vem, kdaj jih je ustvaril, ne, kako jih je poimenoval (ta dan, ko sem bil na razstavi, je prijazna blagajničarka rekla, da je katalog še v izdelavi). Pa to sploh ni najpomembnejše. (Po katalogu sem spraševal, da bi iz njega za tale moj zapis kaj “ven prepisal”. In ker ga ni bilo, ne bom mogel plonkati. Tedajci bom zdaj pred preizkušnjo: ali vam bom znal kaj povedati – tako, da bo smiselno, razumljivo in, upam, predvsem stimulativno v smeri, da bost si rekli: No, pa grem še jaz v Dominikanca).

Mogoče vas bo kakšen Plavčev “kip” asociiral na spermije.
V luft štrleče in brzeče proti (u)stvarjenju novega življenja.

Mogoče vas bo kakšna lesena plastika (a ni to fajn sintagma: lesena plastka?) povabila, da pogledate skozi njo in ugledate novo perspekitvo?
A ni pravzaprav iz perspektiv narejeno naše življenje?
Kakšne so naše perspektive?
Kaj vidimo, tam, na koncu?

Na kaj vas spomnijo v luft štrleča “lesena kopja”?
Na nič? Ne verjamem.
Kam štrlijo? So topa? Ošiljena? Bodeča? Štrleča? Vpijoča? Bodo koga napičila?
Kaj bodo ušpičila?

800 let že stoji ta kržni hodnik.

Kaj vse se je premolilo tu notri, kaj vse se je prelomilo tam zunaj … Kakšni nanosi časa! …
Dandanašnji se nosijo plenice na nosih …

Tako.

Za konec še pogled na stvari; z druge plati. In ista, podobna stvar še na en, nov način zaživi:

Ja, čas kotali in kotali in za seboj pušča brazde …
Takšne kot na Plavčevih kolesih. Ki so v sredni prazna.
Se ne zdi, da resnično manjka os sveta, mundus axi?

Kaj pa tale v nebo vpijoča faca, njen krik na obrazu?

No, ne smem vam vsega pokazati.
Moram vas samo povabiti.
Da boste si vzeli pol ur’ce zase.
Poskusite.
Dobro vam bo delo.
Koliko krat kolikokrat po pol ure zabušite v nakupovalnih centrih?
Pa da ne bi pol urce zabušili zase in čisto vaše misli, občutke in doživljanja?

Aja, tisto spodaj na fotki desno so moje noge.
Tako da, res: pot pod vaše noge in obiščite Dominikanca na Ptuju.
Pet ojrov je vstopnina, kar sta dve kupici malo boljšega vina v kafiču (na Ptuju). Parkirišče je blizu. Zapostojn.

Za pet ojrov boste dobili veliko omame. Pijani boste od žgečkanja v glavi in zavrtelo se vam bo od umetnikovih likovnih pobud in ponudb. Pa še napihali ne boste, če vas bo potem ustavil organ.

Če pa vas res nič od na ogled postavljenega ne bi nagovorilo, pa se bežno pobožno sklonite, pojdite na kolena, pogljete gor in razodel se vam bo še en pogled. Tudi tega vam je – mimogrede – zarisal ustvarjalec.

Čestitke, Tomaž, za razstavo in veselo piči, žagaj, šraufaj, švasaj, rašplaj … še naprej!


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: