Nekaj razmišljanj …

… ob novicah minulega tedna.

Letošnji september je bil najtoplejši odkar zbirajo podatke. Bil je toplejši od lanskega, ki je lani osvojil naziv najtoplejšega septembra.

Tako ne preseneča, da so evropski poslanci 7. 10. 2020 podprli cilj o 60-odstotnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 (s tem so se zavzeli za ambicioznejši cilj, kot pa ga je predlagala Evropska komisija, ki je predlagala 55-odstotno zmanjšanje).

Treba se bo zelo potruditi, da bo naša država lahko dosegala cilje zmanjševanja toplogrednih plinov.

Živimo na območju, kjer bi lahko izkoriščali geotermalno energijo in bi s tem pomagali naši državi pri manjšanju izpustov toplogrednih plinov. Pridružimo se zgledom iz Prekmurja, ki že izkoriščajo geotermalno energijo (Luštovi rastlinjaki za pridelavo paradižnika, vzgoja orhidej v takem rastlinjaku pri dobrovniški gramoznici, letos smo lahko opazili gradnjo velikega rastlinjaka pri Veliki Polani, v Lendavi vključujejo izrabo geotermalne energije v njihov sistem daljinskega ogrevanja).

Država kot umen gospodar mora tako usmerjati nadaljnji razvoj Slovenije, da se izkoristi lokalne vire, ki omogočajo manjšanje izpustov toplogrednih plinov. Rešitve, ki ne izkoriščajo lokalnih obnovljivih virov, ki niso vir toplogrednega CO2, so slabe rešitve.

Slaba rešitev je tudi umestitev sežigalnice na območje, kjer je toploto moč pridobiti iz naravnih virov. Upoštevati pa je treba tudi zdravstveni vidik sežiganja/sosežiganja odpadkov.

V TV oddaji Tarča dne 8. 10. 2020 smo se lahko seznanili s kalvarijo prebivalstva v Anhovem. Grozljivo je, kako so nemočni v prizadevanjih za bolj zdravo okolje. Videli smo lahko ignoranco kapitala, državnih organov, tudi lokalne skupnosti do problematike onesnaževanja. Govorci s strani kapitala in lokalne skupnosti so splošno besedičili, ko bi morali podati konkretne odgovore, s strani državnega organa se niso odzvali vabilu za sodelovanje v oddaji.

Kapital želi sežigati še večje količine odpadkov, hvali se z meritvami tiste sestavine v ozračju, ki dosega predpisane standarde (gre za prašne delce), druge sestavine pa ignorira.

Danica Hren

Klasika: poudarjati tisto, kar je še sprejemljivo, ostalemu pa se izogibati. Ni čudno, da mlajše generacije ne vidijo več prihodnosti v svojem kraju.

Videli smo primer zdravnice iz tega območja, ki svojih otrok ne želi izpostavljati onesnaženemu okolju, zato se ni vrnila domov. Pri nas se marsikdo pri zagovarjanju sežigalnice sklicuje na sežigalnice v Švici, na Dunaju, v Burghausnu.

V oddaji Tarča 8. 10. 2020 pa smo lahko videli, da pri nas veljajo tudi nekatere večje dopustne vrednosti izpustov (slišali smo lahko tudi o prilagajanju dopustnih vrednosti kapitalu). Ko iščeš študije, ki bi proučile zdravstveno stanje živečih ob sežigalnicah, jih ne najdeš. Glavnino spoznanj pa bo prinesel šele čas (kopičenje onesnaževal v okolju tekom daljšega časa, prenašanje na naslednje generacije).

V tujini se marsikje kupuje naklonjenost prebivalstva sežiganju z všečnimi ureditvami (na primer s plezalno steno na zidu sežigalnice, s sprehajalnimi potmi na strehi sežigalnice – kjer pozimi celo uredijo smučišče, v primeru dunajske sežigalnice pa njeno podobo promovirajo kot kulturno dediščino).

V oddaji Tarča 8. 10. 2020 smo lahko nazorno videli, kako se javno mnenje ljudi utiša s sponzoriranjem dejavnosti v lokalnem okolju (v zameno so ljudje pač tiho, kapital pa hrumi naprej).

V tem tednu smo na radijskem programu Val 202 v oddaji Kulturnice lahko slišali zgodbo v zvezi z izidom knjige o ženskah, ki so v zgodovini orale ledino na različnih področjih (Nepozabne, Ženske, ki so premikale meje našega sveta). Založba je sama odstranila z naslovnice prikaz koles (ostal je prikaz žensk brez koles), ker bi po razlagi založbe prikaz koles v luči aktualnih političnih dogajanj lahko bil razumljen narobe. Toda kolo je vedno pomenilo napredek. Z uporabo koles so ženske postale samostojnejše, začele so opuščati dolga krila, ki so jih ovirala pri gibanju in tako so lahko postale dejavnejše pri svojih prizadevanjih.

V tej zgodbi je potrebno izpostaviti vidik samocenzure. Žal lahko opažamo, da je samocenzure, samoomejevanja vedno več. Ljudje se bojijo izraziti svoje mnenje. Po drugi strani pa se zato bohotijo nestrpnost in razne neenakosti, namesto da bi bili vsi enakopravno obravnavani.

Za konec pa še kratek opis ilustracije iz knjige Vroči novi svet naše klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj. Ilustracija prikazuje razdejanje v množici oblakov CO2 (izruvano drevo, mrtvo žival, veliko oblakov in oblačkov CO2). Na vprašanje ene od še preživelih živalic »Kaj za boga je šlo pa tu mimo? Godzila?« druga odgovori: »Nak. Čisto povprečen sodoben homo sapiens.«


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.
%d bloggers like this: