Aleksander Lorenčič

SMS: Aleksander, čestitam za »štafetno palico dobrega«, ki si jo prejel v predaji od Petra Vesenjaka! Pa se ti kar tud že zahvaljujem, da boš »igro predaje dobrega igral naprej« – glede na to, da sva midva letos dialog že vodila.
(https://ptujcani.si/2020/01/10/z-aleksandrom-lorencicem-o-ptujskem-magnetu-na-gricu-nad-dravo/).

Kako se počutiš, ko si prejel ta »naziv«, ki ga vendarle daje občan – občanu (in je zato res iskren izraz naklonjenosti in spoštovanja “nosilčevega dela”)?

ALEKSANDER LORENČIČ: V čast in veselje mi je. Štafeta mi je pri srcu že zaradi atletike, vedno sem rad tekel in tekmoval v štafeti. Zahteva izjemno uigranost, usklajenost, timski duh, za dober rezultat pa terja veliko dela in sodelovanja. Vse to je za uspeh potrebno tudi na ostalih področjih.

Hvala Petru Vesenjaku za predajo. S Petrom delim marsikatero mnenje, razmišlja trezno, razumno, predvsem pa mesto pozna do obisti in z njim resnično diha ter živi. Z njim in Mihaelom Tošem smo med drugim realizirali postavitev petega mitreja v hotelu Mitra. Sicer se vedno več Ptujčanov in Ptujčank zaveda velike priložnosti, ki jo mesto izgublja zaradi arheološke problematike. V tej smeri dobro in vedno več sodelujemo. Določeni eksponati so tako na ogled tudi v OŠ Ljudski vrt, odmevne so bile vitrine meseca na MO Ptuj, o sodelovanju v tej smeri se pogovarjamo z društvom Poetovio 69 ipd. 

Peter Vesenjak, Aleksander Lorenčič, Nuška Gajšek, Zoran Poznič, Mihael Tosch

SMS: No, pa dajva najin pogovor tokrat usmerit takole: Če je že to štafetna igra »dobrega«, si poskusiva predstavljati – v teh negotovih časih – dobro prihodnost; pozitivno. Sprašujem: Kaj bi se zgodilo vse dobrega, če bi Aleksander Lorenčič vodil PMPO še en mandat?

ALEKSANDER LORENČIČ:: Podpiram, ne glede na vse, optimizem in pozitivnost!

SMS: Zdaj pa kar lepo v točkah, razčlenjeno, kaj vse bi naredil, če bi ti lahko 100 % ratalo; tako z denarjem, ustanovitelji, ZVKDS itd. itd.?

ALEKSANDER LORENČIČ: V redu; takole si predstavljam in želim, v mislih in sanjah … Da bi se zgodilo tole:

  • Urejen grajski kompleks
  • Zahodni grajski stolp (ureditev za potrebe turnirskega prostora),
  • Južni pravokotni stolp (postavitev prikaza zgodovine turnirskega prostora z načrti in najdbami),
  • Južni okrogli stolp (različne delavnice in različne aktivnosti – pedagoške delavnice, umetniki, …),
  • Konjušnica z Vzhodnim stolpom (izselitev muzejske blagajne in trgovine v objekt na Raičevi 7, izselitev zbirke mask (v žitnico), ureditev gostinske dejavnosti z večnamenskim prireditvenim prostorom, ureditev spodnje grajske ploščadi (t. i. topovska ploščad), ureditev razgledne ploščadi, razgledna točka z občasnimi razstavami in priložnostnimi dogodki v Vzhodnem stolpu),
  • S polkrožni stolp (zbirka mučilnih naprav ipd.),
  • Nekdanja grajska žitnica (stalne razstave, občasno razstavišče, depoji, delovni prostori; Vinogradniška zbirka, Sodobna zbirka tradicionalnih mask letnega cikla; Otroški kotiček/muzej  z delavnicami; Ptuj, zakladnica tisočletij – stalna mestna zbirka; Način življenja na ptujsko-ormoškem območju v 19. in 20. stoletju; občasno razstavišče; ogledni depo, depojski prostori…; če MK podpre projekt sanacije žitnice in arheologijo v njej, bo tu prostor našlo tudi arheološko razstavišče),
  • Raičeva 7 (vstopna točka na grajski kompleks, info točka, muzejska blagajna, muzejska trgovina, ureditev sanitarij),
  • Raičeva 11 (rokodelske delavnice, uporaba in sodelovanje z društvi, Kastali ipd.),
  • Urejena požarna varnost v okviru grajskega kompleksa,
  • Sistematična in trajnostna ureditev krajine grajskega kompleksa s primerno zasaditvijo (fortifikacijska pot pod obzidjem in stolpi, urejeni dostopi ipd.),
  • Inkluziven/Participativen muzej (poskrbeti tudi za varen dostop; to velja zlasti za obiskovalce s posebnimi potrebami).
  • Inkluziven/Participativen muzej (urejen varen dostop tudi za obiskovalce s posebnimi potrebami).
  • Novo primerno arheološko razstavišče z delovnimi in depojskimi prostori/postavitev sodobne in atraktivne arheološke zbirke z lapidarijem na konceptualnih smernicah, ki pritičejo modelu muzeja 21. stoletja (trenutno smo pred realizacijo postavitve arheološkega depoja odprtega tipa na Muzejskem trgu, sledile bi naj nadaljnje faze)
  • Posodobitev in modernizacija vseh zbirk (mimogrede, pred kratkim smo odprli prenovljeno in posodobljeno zbirko glasbil na Ptujskem gradu, vabljeni!).
  • Vzpostavitev zbirke ptujskih umetnikov (stalna postavitev).
  • Urejeno financiranje s soustanovitelji.
  • Kadrovska okrepitev/pomladitev. 
  • Celotna muzejska dejavnost z urejenim grajskim kompleksom kot izjemnim potencialom za kulturni turizem se smiselno promovira in povezuje z mestom (s starim mestnim jedrom, Panoramo, Dominikanskim samostanom itd.). 

Na vsak način si bomo prizadevali, da se začrtani poti in ciljem čim bolj približamo. 

Oprosti, ne boš vesel, ker bom nekoliko porušil koncept pozitivnega, a žal mimo realnosti ne morem:

Kultura je prej kot ne na koncu proračunske pogače, čeprav bi po mojem trdnem prepričanju kultura in kulturna dediščina ob ustrezni nadgradnji, vsebinski in infrastrukturni, lahko bila pomemben povezovalni člen  ter generator razvoja in prihodkov.

Po drugi strani pa je jasno, da bi bile za dejanski preboj in realizacijo določenih projektov, potrebne sistemske spremembe.

Eden od mojih predlogov je, da se za grajski kompleks (vzdrževanje in investicijski del) zagotovijo redna sistemska sredstva, muzej bi v tem primeru lahko, v skladu z njegovim osnovnim poslanstvom, prihodke z naslova izvajanja javne službe, trga ipd., dejansko vlagal v dejavnost. 

Rešitev vidim tudi v javno-zasebnih partnerstvih in v aktivnejšem sodelovanju teh dveh sektorjev na področju kulturne dediščine. Morda bo več možnosti tudi v okviru prihodnje finančne perspektive, kar zadeva različne razpise. Vsi delimo mnenje, da ostaja zlasti ekonomski potencial grajskega kompleksa neizkoriščen, za kar mi je oziroma nam je lahko zelo žal.

Žal mi je tudi, ker v našem mestu redno, se opravičujem izrazu, ‘odkrivamo toplo vodo’. Vsake toliko ideje in predlogi za projekte, ki bi naj bili dodana vrednost in vplivali na obiskanost ter prepoznavnost mesta.

Bistvo pa imamo pred nosom. Pa ne me narobe razumeti, marsikaj je pomembno in zagotovo tudi različni projekti, a nujna je vzpostavitev prioritet, te pa so po mojem mnenju jasne. Grad in grajski kompleks morata biti osnova in izhodišče.

Aleksander Lorenčič

Po čem je naše mesto najbolj prepoznano?

Na prvem mestu je zagotovo grad. Če bi kot mu pritiče uredili grajski kompleks – krajino in objekte, bi naredili največ za naše mesto, za kulturni, turistični in ekonomski potencial. V to vlagati ne more biti zgrešena naložba.

Poleg grajskega kompleksa mora biti prioriteta našega mesta zagotovo ureditev sodobnega, z muzeološkimi in siceršnjimi standardi 21. stoletja, arheološkega razstavišča in depojskih prostorov.

Velik potencial ima tudi staro mestno jedro, vse našteto v navezavi z Dominikanskim samostanom, arheološkim parkom Panorama ipd., ima izjemen potencial.

Kot pozitivno in svetlo točko naj izpostavim predvideno postavitev arheološkega depoja odprtega tipa na Muzejskem trgu, za katerega je MO Ptuj že objavil vabljeni natečaj. Gre za prvo fazo v okviru celostnega reševanja arheološke problematike. Zaskrbljujoče je, da nekateri rimske kamnite eksponate in izjemno arheološko dediščino, še vedno vidijo kot ‘navadno kameje’, a pri tem se ne zavedajo, da v nekaterih mestih na račun tega ‘kameja’ dobro živijo.

Kljub vsemu vidim v našem mestu veliko pozitivnega. Veliko ljudi dejansko želi mestu najboljše in se za to vsakodnevno trudi, predvsem pa resnično verjame v naše mesto.

Vedno več je mlajših ljudi, ki so neobremenjeni z različnimi ideološkimi in drugačnimi interesi, predvsem pa na zgodovino ne gledajo črno-belo, temveč v njej vidijo le potencial na področjih, ki sem jih prej omenjal.

Vse fotografije: Črtomir Goznik

Pod črto: Ptuj ima potencial, da iz provincialnega mesta, za kar ga marsikdo ima, preraste v mesto kulturnega turizma državnega in evropskega formata, a za to v prvi vrsti potrebuje jasne prioritete. Čez noč ne gre, a s sistematičnostjo in kontinuiteto so cilji dosegljivi. 

Aleksander Lorenčič

SMS:  To je to. Aleksander, nimam več vprašanj! Vse, kar si naštel, bi bilo res dobro, in zato je to prava vsebina za našo rubriko »štafeta dobrega«. Zato lako zaželim tebi in tvojim sodelavcem ter nam, meščanom Ptuja, samo še to: Naj se zgodi! Fiat!
In čisto čisto za konec: komu pa ti predajaš štafetno palico dobrega in zakaj?

ALEKSANDER LORENČIČ: ‘Štafeto dobrega’ predajam glavi mesta, županji Nuški Gajšek. Zlasti zato, ker si prizadeva za ureditev arheološke problematike, ker je podprla projekt arheološkega depoja na prostem in ker si prizadeva tudi za celostno ureditev problematike. 


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: