Mladostni Krik pod rdečo masko pod zemljo

Ogledal sem si premiero v rovu pod ptujskim gradom. Mlade ustvarjalke in ustvarjalci, združeni pod naslovom “Teater rovk”, so pripravili gledališko uprizoritev z naslovom KRIK POD RDEČO MASKO.

Okrog 50 minut trajajoča predstava se začne pred rovom. Režiserka Nika Šoštarič – tudi avtorica besedila! – gledalcem poda “navodila za gledanje”. Potem pa se vrata v podzemlje odprejo … in krstna uprizoritev se prične:

“Navodila za gledanje.”

… In po rovu se napotimo proti prvi “postaji”, kjer na prestolu že sedi Princ (Vita Mrgole) in govori poezijo E. A. Poeja.

Princ – Vita Mrgole. Foto: Mojca Radkovič.

Nato nas Krokar (Kaja Petrovič) povabi naprej, v nove sobane, kjer Princ išče svojo ljubezen, Krokar pa kruto razgalja vsakdanjo stvarnost.

Krokar – Kaja Petrovič. Foto: Mojca Radkovič

Vse skupaj se konča v sobi z velikim ogledalom. Ko se pogledamo in zagledamo v njem, Princ po strastnem iskanju obleži na tleh. Konec.

Predani igralki pojeta, govorita, igrata, plešeta in se valjata po betonskih tleh. Mislim si, da je lahko režiserka zelo zadovoljna z obema igralkama. Ekspresivni sta, stopljeni s svojima vlogama, prežeti z vsebino, ki jo igrata. Poejeva poezija se stopi z besedilom Nike Šoštarič tako, da mestoma pomislim: je to tekst Poeja? Ali je to besedilo Nike Šoštarič? – Veliko delo, že sama drama, ki jo je napisala (in še uprizorila!) avtorica! Prava pesnica se skriva v Niki, ki bi bila rada nekoč pravzaprav režiserka! In – logično – podpiše tudi dramaturgijo uprizoritve.

Gašpar Marinič je oblikoval dva zelo zanimiva kostuma. Krokar, črn in rumen, se naslanja (naslaja?) po stenah in obletava prostor. Prinčev “bogat plašč” – narejen iz hlač? – se mi zdi zares krasna oblikovalska pogruntavščina mladega kostumografa. Na nekaj mestih dogajanje podpre prav suverena glasba (npr. na plesu; avtorja glasbe sta Gašper Bračič in Teodor Lenart) in repetativnost nam morda namiguje, da se “vrtimo v krogu”, življenje se ponavalja, se zapleta, razpleta in vrti, vrti, vrti … ter vrača vedno znova vedno drugačno in nekoliko drugače – vse okoli nekaj temeljnih vprašanj.

Dogajanje osvetljujemo gledalci kar sami. Na dveh mestih smo pozvani, da ugasnemo vse svetilke in takrat ostane še samo črnina rova in predirljiv krokarjev glas. (Tehnična podpora: Daravin Vauda Benčevič in Sergej Skaza, grafična podoba Hana Cerovšek.) Takšnega vzdušja v gledališču gotovo ne moreš pričarati …

Uprizoritev zanimivo uporabi (izkoristi) podzemni prostor pod gradom, ki se ponuja in vsebinsko še kako “gre” k urpizoritvi. (Ali pa uprizoritv k prostoru.) Ker je vsa reč nastala v okviru “Ptujskih zgodb”, naj omenim še ta vidik: predstava v rovu je lep primer, kako je Ptuj lahko kulisa in kako

živi, ustvarjalni ljudje pregnetejo to, kar je sicer “brez veze” (zapuščen rov podgradom), v nekaj novega, zanimivega (gledališko doživetje).

SMS

In tudi sicer, mimo rova: skupina mladih ljudi se je zbrala, ker je nekdo imel pobudo (Nika Šoštarič), našel somišljenike (igralki, kostumogafa, glabenika), videl v “zabačenih” danostih (rov) priložnot, prepričal upravljalca prostora (Muzej), da so jim “odprli vrata” ter tako ustvaril nekaj novega. Nekaj poetičnega. Nekaj ustvarjalnega. Nekaj, kar presega danosti. Ustvarili so z nič, iz nič. Oziroma natančneje: ustvarili s svojo domišljijo iz potrebe po nekaj povedati, se izraziti, izreči svoje stališče, pokazati svojo držo. (In to stališče je točno tako, kot mora biti: letom mladih ustvarjalcem primerno; iskanje (smisla), ljubezni, dvomi, zgroženost nad krutostjo sveta, iskanje lastnega prosotora pod soncem, “vojna” s ciničnostjo, kruto realnostjo, sivim vsakdanom in želja po polnem, strastnem življenju …)

***

Dokler se bodo na Ptuju pojavljali ljudje, ki se bodo voljni podati na potovanje od ideje do realizacije, do tedaj bo Ptuj imel šanse. Zato se mi zdi predstava mladih ustvarjalcev tako izjemno, izjemno pomembna.

In kaj zdaj?
Bomo slišali krik?

“Jutri” bi bilo treba – po mojem mnenju seveda – Niki & Co. reči: “Tukaj imete … par jurjev EUR in pripravite nekaj novega za prihodnje ptujsko poletje. Izberite si dvorišče, prazen prostor, ulico, trg … Po želji. Le na Ptuju naj bo.”
Takim ljudem, ki imajo pobudo – dati novo priložnost. Jutri.
To je po moje funkcija odločevalcev-omogočevalcev.
Kristina Šamprl Purg, Branko Brumen, Vojteh Rajher so nam jo dali – priložnost. V tej sezoni bo MGP praznovalo 25 let ponovne profesionalizacije.
Dajmo jutri “Nikam & co.” priložnosti; kajti čez 25 let bodo oni vodili gledališče, kulturno sceno na Ptuju, delali nove programe, povezovali ustvarjalce in oživljali mesto – iz zgodb mesta, s tem, kar bodo imeli (in najbolj, kar imamo, je zmeraj to: mi sami; naša ustvarjalnost, znanje, energija, zanos, polet, hotenje, notranja motivacija).
Ustvarjalec pač gre za priložnostjo – tja, kjer lahko ustvarja. Damo torej “Nikam” nove priložnosti. Naj “zmagajo”; na Ptuju!

Čestitke Teatru rovk in še na mnoge nove uprizoritve na Ptuju!

Maska na Prinčevem obrazu in maska – maska na Krokarjevih očeh.

KRIK POD RDEČO MASKO

Rezervacija vstopnic na e-naslovu:  teaterrovk@gmail.com

Ponovitve

  • petek, 2. 10. ob 19.00
  • nedelja, 4. 10. ob 18.00
  • petek, 9. 10. ob 19.00
  • nedelja, 11. 10. ob 18.00
  • petek, 16. 10. ob 19.00
  • petek, 23. 10. ob 19.00
  • sobota, 31. 10 ob 18.00


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: