Matjaž Latin, Mariborčan na Ptuju

SMS: Matjaž, najprej čestitke za novo uprizoritev v MGP – kabaret LUNAPARK KUGA. Uživali smo v dvorani in razumeli point …

MATJAŽ LATIN: Me veseli. Vse predstave do sedaj so imele zelo dober odziv, publika predstavo zelo pozorno spremlja, tudi zabava se, in čeprav ne gre za klasično komedijo, se na določenih mestih tudi nasmeji. Čeprav gre za »zajebano« tematiko, smo tudi ustvarjalci zelo uživali na vajah in kolikor vidim, igralci sedaj tudi na predstavah. Sicer je predstava zelo naporna in igralci (Jure, Nešo, Gorazd in Maja) so na koncu izžeti do zadnje kaplje znoja, ampak srečni.

Nešo, Jure, Gorazd, Matjaž

Predstava je izjemno aktualna, nastajala je v času pandemije COVID-19 in tudi obravnava temo kužnosti v širšem smislu. Odločili smo se za časovni odmik, selimo se od atenske kuge do t. i. črne smrti. Glavna povezovalna nit predstave je  »ekstrakt« teksta Karla Čapka Bela bolezen iz leta 1937, ki ga je odkril Jure Ivanušič.

Nešo, Matjaž

Vsebina je neverjetna: govori o virusu, ki pride iz Kitajske in je smrtonosno nevaren za populacijo, starejšo od 45 let. Priseljeni zdravnik Galen iznajde cepivo, vendar ga je državni kliniki pripravljen odstopiti le pod pogojem, da se ustavi vojna industrija in omogoči mir na svetu. Državi, ki je tik pred vojno, vlada desničarski, fašistični diktator. Predstava je družbenokritična in celo politična, je odziv na čas, ko politika izkorišča pandemijo za utrjevanje lastne moči in ko se ogromno denarja namenja vojski, medtem ko ga je za zdravstvo, znanost, izobraževanje in kulturo občutno premalo.

Matjaž, Jure

SMS: Matjaž, pogovarjala bi se o Ptuju. Že veliko časa hodiš delat na Ptuj. Mislim, da je bila tvoja prva režija na Ptuju Ovinek, tam nekje leta 1997. Se je v tem času Ptuj kaj spremenil? Kako?

MATJAŽ LATIN: Ne samo Ptuj, svet na splošno se je spremenil, ljudje smo se spremenili … Smo v ekstremno turbulentnem času, doma in v svetu vre, socialne razlike se večajo, večino držav vodijo populisti in diktatorji, vračajo se načela fašizma, ljudje so otopeli od potrošništva in prenasičenosti informacij, zato pa toliko bolj dovzetni za različne teorije zarot in fanatizme …

Sedaj pa še pandemija in z njo povezane manipulacije …

Moja prva režija na Ptuju je bila študentska predstava Kralj umira, prva profesionalna pa legendarni Ovinek, ki ga verjetno ne bi mogel in tudi ne bi smel zrežirati v nobenem drugem slovenskem institucionalnem gledališču. Samo, kot takratnemu direktorju teatra sem ti zelo hvaležen, da sem lahko z Ovinkom izgubil ptujsko nedolžnost, kot režiser seveda, ha, ha …

Ker sem se v Mestno gledališče Ptuj bolj ali manj redno vračal, sem seveda registriral spremembe v mestu. Velika, žal ne posrečena, je bila obnova gledališča. 

Med pozitivnimi stvarmi bi omenil poletno ponudbo mesta in festivale Arsana, Artstays in Dneve poezije in vina.

SMS: Živiš v Mariboru, ki je večje mesto. V čem se Ptuj razlikuje od Maribora? 

MATJAŽ LATIN: Maribor je moj dom, do njega sem predvsem subjektiven. Na Ptuju bi težko živel, je premajhno mesto, Maribor bi lahko bil ravno prav velik, če bi stvari funkcionirale bolje …

Mentaliteta ljudi vpliva, da ljudje še vedno premalo živijo z mestom. Po »šihtu« se večina odpravi v svoja domovanja izven mesta ali pa se »zabubijo« v svoja stanovanja. Maribor ima kot večje mesto seveda več kulturne ponudbe in tudi več družabnega življenja kot Ptuj. Res pa je tudi, da je to »življenje« bolj ali manj istih, npr. 100–200 ljudi. Verjetno na to vpliva tudi socialna kriza, čeprav so večinski obiskovalci, vsaj po moji oceni, ljudje z nižjimi dohodki. Premožnejših po večini umetnost ne zanima, razen da se pokažejo na kakšni premieri, otvoritvi ali v VIP-u. Oblasti, državni in občinski, pa kultura »dol visi«. Tako je bilo bolj ali manj vedno, trenutno pa je katastrofa.

Družabno življenje v Mariboru je »bolj bougo«. Tako je, kot vidim, tudi na Ptuju, če izvzamemo masovke tipa Ptujska noč, Kurentovanje itd., kar pa po mojem mnenju ne daje neke urbane podobe. Če ne bi bilo kulturnega dogajanja, bi lahko rekel, da so to precej mrtva mesta. Se je pa v zadnjih letih v Mariboru izboljšala kulinarična ponudba, gostinci se trudijo …  Všeč mi je tudi obnova Glavnega trga in Koroške ceste, upam, da bo lokacija zaživela …

SMS: Ko na Ptuju delaš, kam največkrat zaviješ (razen gledališča)?

MATJAŽ LATIN: Največkrat k Tatjani v Bo Cafe, tam smo z ekipo najprej spili kavo pred vajo. Na kosila smo družno zahajali k Roziki, zvečer še na kakšen drink v Legendo. Sicer pa se vedno zelo dobro počutim v prečudovitem Muzikafeju, lepo mi je tudi v Mitri … Ptuj mi je, tudi ko je prazen in »mrtev«, všeč, rad ga imam …

SMS: Kaj pa Maribor?

MATJAŽ LATIN: Vse življenje sem aktivno povezan z Mariborom, vedno sem tudi živel v samem centru. Rad pohajkujem po mestu, tudi ko nimam opravkov.

SMS: Če bi ti lahko odločal o tem, kam bo šlo mesto … Kaj bi svetoval, kam usmeril, kam zasukal zadeve?

MATJAŽ LATIN: Kultura in kulturni turizem, ohranjanje kulturne dediščine, podpiranje malih obrtnikov …

Ljudi spraviti iz trgovskih centrov in izpred televizorjev v mesto, v park, k reki Dravi … Tudi če se ne gre na kakšen kulturni dogodek, super se je zgolj sprehoditi in koga srečati, spiti kakšno pijačo in poklepetati …  Samo, da se prekine smrtonosna rutina: služba, šoping in dom, kjer se dan končna pred televizijo ali računalnikom.

Matjaž Latin

SMS: Matjaž, hvala ti za pogovor; želim še veliko ponovitev Kuge in vse dobro v naslednji sezoni!
(Op.: z Majažem sva se pogovarjala poleti.)

Fotografije: okrog uprizoritve Stanislav Zebec
Matjaževi portreti: Tom Lebar Lasbaher


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: