Na Ptuju nastaja novo …

… lutkovno gledališčece!

Pogovarjam se z zgovorno “govornico” skupine mladih ljudi, ki se je poguno lotila nečesa novega. Bomo videli, kdo bo odgovoril, kdo se predstavil … in kdo ostal še nekaj časa “v zakulisju”. Nekako se pogovarjamo, da bi se tudi mi pogovarjali (kot se pogovarjam z Niko Šoštarič) vse do njihove premiere, ki bo …

SMS: Kdaj bo torej predvidoma premiera?

JANJA ERPIČ: Želimo si, da bi z nastajajočo lutkovno predstavo lahko otroke prvič razveselili v drugi polovici oktobra. 

SMS: Nam poveš, Janja, kdaj je vzniknila vaša ideja?

JANJA ERPIČ:

Kakšnih 5 let bi rekla, tako na grobo, se je po moji glavi potikala ideja o gledališču, ki daje krila.

Podobo pa je ECI PECI kreativno gledališče, s pomočjo ekipe, dobilo v marcu, v času najstrožjih ukrepov za zajezitev koronavirusa.

SMS: Sploh pa – gremo na začetek: Kako si predstavljate lutkovno gledališče na Ptuju? Kakšne so ambicije, vizije, kakšen je “poslovni načrt” … ali kako se že reče temu, ko nekdo gre ustanavljat neko novo početje? … Ker vaše početje je v bistvu novo podjetje …

JANJA ERPIČ: Predvsem kot institucijo, ki nudi tako pester in kakovosten program, da imajo abonma zakupljene družine od blizu in daleč. Tudi čez mejo seže dober glas o odličnem programu, kar pa niso nujno samo lutkovne predstave za otroke. Morda nekoč polnijo gledališke dvorane tudi lutkovne predstave za odrasle. Teh, na primer, že dolgo ni bilo na Ptuju. Ampak to (še ni) del naše vizije. ECI PECI kreativno gledališče ni samo, ampak tudi lutkovno gledališče. Poudarek bo na lutkovnih predstavah, ker imamo v ekipi neizmerno radi lutke in otroke. Z Mojco (soustanoviteljico) sva prišli na »žmoht«, ko sva bili del lutkovne predstave (ljubiteljsko). In – v končni fazi, smo se tega lotili, ker je na slovenskem tržišču še kar nekaj prostora za kakovostno lutkovno produkcijo. Bomo pa zraven peljali še druge, manjše in simpatične projekte.

SMS: Vsi vidimo, vemo, slišimo, da “hara korona”. Ki je do skupinskega početja kot so koncerti, gledališča …. neprijazna. Vas to ne moti, da se “rojevate” v tem času?

JANJA ERPIČ: Čisto zares smo začeli milimeter pred »korono«.

Si predstavljaš? 5, 6 let ti nekaj raste v glavi in ko se končno opogumiš in podaš v realizacijo, te pahnejo v prisilno karanteno, zaprejo kafiče, da še sestankovati ne moreš več… Kako patetično, kajne? 😉 

A ker nam življenje prinaša vse sorte izzivov, smo prav to hromilo klasičnega javnega življenja obrnili sebi v prid – in sanje so začele dobivati obliko. Več prostega časa smo usmerili v nekaj kreativnega in nastal je ECI PECI. Moram pa priznati, da sem upala, da bo hitreje mimo. Ali pa, da bodo vsaj ukrepi bolj prijazni do kulture. Tudi zato se prvega projekta nismo lotili klasično gledališko. 

SMS: Kakšna je torej temeljna predpostavka ECI PECI kreativnega gledališča, kar zadeva posel? Ker ljubiteljsko ste se gledališča že šli (in se verjetno še kdaj v kakšni obliki boste), zdaj pa ste zajadrali zares, na morje, s polnimi jadri?

JANJA ERPIČ: Smo druščina zagnanih, ustvarjalnih in neustrašnih ljubiteljev gledališča s strokovno izobrazbo na področju pedagogike, vzgoje in izobraževanja ter kulture.
Mojca Prigl, Tina Maroh, Luka Ravnjak in jaz. Ne želimo biti prostovoljci. Če smo (pol)profesionalci, bo pokazal čas.

Janja, Tina, Luka, Mojca.

SMS: Namerno vas nočem ta hip še nič spraševati o prvi uprizoritvi. O vašem prvem “produktu”, ki ga boste dali “na trg”. Pač pa me zanima večja, širša slika. Kako kot mladi ljudje gledate na trg dela, možnost za svojo zaposlitev, na delo sploh. Na t.i. “službo”. Niste več čisto čisto mladi, končali ste šole, kako pa zdaj gledate na to, kar je v “delovnem smislu” pred vami; v luči vašega lutkovnega početja?

JANJA ERPIČ: Trg delovne sile se je v zadnjih desetih letih močno spremenil. Menjave služb so postale stalnica, česar naši starši niso bili vajeni. Ampak na to, kar se je zgodilo v zadnjih 6-ih mesecih …, na to ni bil pripravljen praktično nihče. Naš projekt zaganjamo previdno, kot dopolnilno dejavnost stabilnemu viru dohodka. Ob službi torej. 

SMS: Ali še drugače: kakšna “firma” bi želeli biti. Kako boste formalno organizirani? Kje boste imeli “sedež podjetja”, kje boste igrali, … kako … kje, … kdaj …? V čem boste podobni drugim, v čem različni? Kaj boste počeli in kako, kar drugi ne? Kako se boste “vštulili” na “tržnico” slovenskega kulturnega prostora? Kaj pričakujete?

JANJA ERPIČ: Odvisno s kom se primerjamo. 😊  Za uprizoritve, na primer, ne bomo potrebovali tehnično dovršene dvorane. Pravzaprav sploh ne bomo potrebovali dvorane, le radovedno občinstvo. Torej je naš prostor lahko telovadnica osnovne šole, avla otrokom prijaznega podjetja, mestni park ob sončnem dnevu.

Smo gledališče, ki lahko pride k vam, kjerkoli že ste.

V tem se razlikujemo od klasičnega gledališča, kar pa ne pomeni, da si ne želimo stopiti tudi na velike odre. In cena predstave je tudi precej nižja. 😊 Od nekaterih »gledališč iz kovčka« pa se razlikujemo po tem, da stremimo h kakovosti. Zato se trudimo v projekte vključevati strokovnjake, kolikor nam dopušča trenutni budget. Na dolgi rok pa si želim, da bi to društvo preraslo v majhno, zdravo podjetje s srečnimi zaposlenimi, ki navdušuje publiko.

SMS: Imate svojo web stran? FB profil? Kje vas lahko sledimo, opazujemo, gledamo?

JANJA ERPIČ: Vabimo vas, da nas spremljate na Facebook strani ECI PECI kreativno gledališče. Tam so na voljo vse aktualne novosti v povezavi z našim ustvarjanjem. Več o viziji, ekipi, lutkovni predstavi in ostali ponudbi smo zbrali tudi na www.ecipeci.si. Zaenkrat pa delujemo kot društvo Better Tomorrow Today, ki ima sedež na Ptuju.

SMS: Boljši juri danes! Krasno. To potrebujemo!!! Kako kot mladi ljudje gledate na izkušnjo delnega on-line ustvarjanja? Kako bi bilo, če bi morali še kdaj tako delati? Kaj se da, kaj ne (storiti po skajpu)? In seveda moram vprašati: če ne bi verjeli, da bo tega konec …, se ne bi lotevali “panoge”, ki za svoje življenje potrebuje neposreden stik z gledalcem …. Kako vidite prihodnost s tega stališča?

JANJA ERPIČ: Vsa kreativna srečanja, na katerih smo med drugim z mentorjem spisali avtorsko besedilo predstave, vsi sestanki, vse se je dogajalo na medmrežju. Takega načina dela smo tisti, ki sodelujemo v projektnih timih že bolj ali manj vajeni. Upam si reči, da smo bili celo precej bolj produktivni kot bi bili zgolj s klasičnimi srečanji. Tudi prve bralne vaje smo brez težav izvedli on-line.  Vse pa ima svoje omejitve. Ne predstavljam si, da bi se na Skype-u urili v animaciji lutk, na daljavo postavljali sceno. In neskončno smo pogrešali klasična druženja in klepete. On-line umanjka seveda tudi pristen stik, energija, če hočete, med igralci, oz. celotno ekipo. Faktor povezanosti je eden ključnih momentov vsake skupine. Če ne bi verjeli, da trenutna realnost ni večna, to naše početje ne bi imelo smisla. Bi bilo bolje, da se bi se podali v spletno prodajo zabavnih nogavic. 😊  

SMS: Janja, hvala za zdaj. V srečo vašemu početju in podjetju na poteh življenja! Ptujčani.si pa bomo še naprej spremljali vaše delo; vse tja do prve premiere.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: