Tadej Toš: “Oder je moja dnevna soba, štafeto dobrega pa predajam …”

Uvodoma: S Tadejem sva se srečala v mestu in se zmenila: njegovi odgovori bodo enostavčni, zato pa mojih vprašanj morda nekaj več. Mogoče se bo celo zgodilo, da bo kakšno vprašanje daljše od odgovora. Prosiva torej že vnaprej za – obojestrasko – razumevanje. Hvala.

SMS: No, Tadej, pa začniva; upajva, da nama uspe. Torej: poletje … Kaj je zate “biti na off?”

TADEJ TOŠ: Biti na off: namesto z avtom – z mopedom ali s kolesom, z otroki ob sebi, vse ostalo pa enako, kakor sicer.

SMS: In do kdaj boš na off?

TADEJ TOŠ: Julija in pol avgusta.

SMS: No, kaj pa je potem zate nasprotno, biti na “on”? Kako izgleda tvoje “šolsko leto” igralca, stand-uperja, povezovalca, radijskega glasu … in še kaj?

TADEJ TOŠ: Med šolskim letom je moj dom cesta, oder dnevna soba, jaz pa sem televizor s 140-imi programi.

SMS: He, he … mi pa daljinci …  Tadej, Mladen (Delin) ti je predal štafeto dobrega in te imenoval za ptuskega “ambasadorja”. Kako se počutiš v tej “zunanjepolitični službi”?

TADEJ TOŠ: Počaščen sem, če ljudje moje udejstvovanje sprejemajo pozitivno in če lahko prispevam k prepoznavnosti kvalitete našega okolja in ljudi.

SMS: Bolj resno: verjetno je ni dvorane v SLO, ki je ne bi poznal. Ali drugače: verjetno si tisti slovenski kulutrnik, ki pozna največ kulturnih dvoran. V čem so si enake, v čem različne? Mogoče tudi kraji: je Slovenija “enovita” ali “barvita”? Se čuti to v dvoranah, pri ljudeh? Saj vem, da je rahlo butasto vprašanje, ampak me vseeno zanima: se v Lendavi in Kopru ali Novem Mestu ali na Jesenicah gleda enako? (To je zdaj eno tako vprašanje iz naslova “pokrajine”, he, he.)

TADEJ TOŠ: Res je, z veliko dvoranami sem se srečal. Enake so si v tem, da so prav vse vesele in tople, ko pridemo ljudje. Slovenija je zelo barvita, drži, vsaka občina je svet zase, prav povsod pa cenijo iskreno in iskrivo dobro voljo.

SMS: Tudi ti že verjetno tam proti 30-im letom služiš svoj vsakdanji kruh z nastopanjem, teatrom. Kako se je “naša gledališčka scena” s stališča igralca spremenila od prvih profi let do danes? …

TADEJ TOŠ: Zelo. Na začetku sem verjel, da gledališče želi nekaj povedat, zdaj pa vidim, da v glavnem samo govori in se trudi preskakovati birokratske ovire.

SMS: In še drugače: kaj vas igralce vse življenje “gor drži”, kaj vas zmeraj znova navdušuje, inspirira, vznemiri …? Težko si predstavljam, da bi igralska služba lahko postala kdaj enolična, monotona, enobarvna …

TADEJ TOŠ: Navdihuje me nepredvidljiva ustvarjalna svoboda srečanja z občinstvom, ljubezen do življenja.

SMS: Potoval si po svetu, …. povej, zakaj je doma najlepše.

TADEJ TOŠ: Ker se moreš samo doma polno izraziti v svojem jeziku, je pa res, da drugje lahko izkoristiš ostale možnosti sporočanja, ki jih doma ne; nikjer pa nisem imel težav s sporazumevanjem, najraje bi se vrnil na Havaje.

SMS: Si “ptujskost” umišljamo? Je to v bistvu veduta mestra, grad nad reko? Kurenti? Rimljani? Pipeki? Vse to skupaj? Je sploh kaj na tem ali je to pač naša želja, potreba, naše “navijaštvo” za naše mesto?

TADEJ TOŠ: Ptujskost je najlepša beseda za opis in oris tega, kdo smo, kakšni smo – vsak jo razume drugače, hkrati pa nas označuje vse, Ptuj je ptujskost.

SMS: Malo preskočim … Maš kak fajn namig za počitniško branje?

TADEJ TOŠ: Trenutno berem kriminalne romane Avgusta Demšarja.

SMS: Ali pa gledanje … Jaz sem s TV in serijami in filmi vedno bolj odzadaj in me frendi zmeraj zmotivirajo “si gledal ?” In pote pogledam. Je treba kaj finega videti? Kaj priporočaš?

TADEJ TOŠ: Televizije ne gledam, raje samo poslušam tiste, ki so gledali in razlagajo videno, sicer pa naključno srfam po YouTubeu, kjer me vsak naslednji klik vrže v neznano.

SMS: Zganjaš sicer poleti kak šport, hobi? Kako zgleda tvoja sezona, si predstavljamo; kaj pa čas “brezdelja” …

TADEJ TOŠ: Moj edini šport je razmišljanje o tem, da bi se mogoče lahko začel ukvarjati s kakšnim športom, ampak pod pogojem, da ne vključuje preoblačenja, saj v omarah nimam niti milimetra prostora.

SMS: Ko sva že pri delu: kako si “zmišljuješ svoje fore” za svoje nastope? Vedno me je fasciniralo, kako si Fredi lahko zmisli toliko aforizmov. Kako gre to pri tebi? Delaš “po navdihu” ali imaš “urnik” ali kako?

TADEJ TOŠ: Na začetku sem mislil, da se moram pripraviti, segreti – in čimbolje izvesti material; danes pa najbolje delam, če ne mislim nič, če sem samo buden in se prepustim – in pride samo, srečanje narekuje akcijo – ne plavam proti cilju, samo plavam, hvaležen za vsako priložnost; uživam.

SMS: Ko si “klasični igralec” pa moraš govoriti to, kar so napisali drugi. Često pred mnogimi leti. V drugih okoliščinah, za druge ljudi, v drugi “klimi”. Kako dramatika, dramska literatura “zadovolji” (ali ne) igralca?

TADEJ TOŠ: Klasično gledališče in dramski tekst me privlačita, navsezadnje sem tam začel; je pa res, da v teh sistemih pogrešam moment “tukaj in zdaj”.

SMS: Ker sva pri teatru, ne moreva mimo “nagadžanja”: Kakšno bo gledališče po koroni? Še bo? Bo zadnje, kar bo? Bo prvo, kar bodo ljudje hoteli gledati, ko bodo prišli (če bi morali še enkrat) iz karantene?

TADEJ TOŠ: Ljudje takšnega gledališča, kakršno je (v glavnem) bilo pred korono, ne potrebujejo, potrebujejo pa srečanje v živo in sporočilo – za to pa je zgradba gledališča zelo primerna; od starega gledališča je ostala lupina, ki kliče po novem mesu – gledališče bo obstalo in napredovalo, rastlo, če se bo zbudilo.

SMS: Še k ptujskemu teatru: 25, 30 let bo od tega, ko si začel “zganjati teater”. Vesel, da si bil pobudnik? Kos zgodovine zate? Včasih nastopiš tudi v današnjem MGP. Kako ga vidiš v prihodnosti?

TADEJ TOŠ: Da, vesel sem, da sem bil zraven, ko se je gradilo, lepi spomini so to; s prenovo je dvorana tehnično mogoče pridobila, izgubila pa je velik del filinga, mogoče sem samo romantični nostalgik – ampak to smo mi, prenavljamo na slabše – v prihodnosti vidim prenovo nazaj na staro.

SMS: No, tu se ti pridružim, pri tem, da v prihodnosti prenova v bisvu  “prestaranje” nekega objekta … No, pa sva pri predaji štafetne palice, Tadej. Komu bi jo predal in zakaj?

TADEJ TOŠ: IVANU BRAČU, ker ga občudujem kot brezkompromisnega alternativca.  

SMS: Hvala za klepet, Tadej, uživaj poletje in ko se vidimo, se srečamo … Ja, in še to: hvala ti, da si štafeto dobrega predal Ivanu; enkrat sem ga že hotel zvabiti “pred mikrofon”; upam, da bo zdaj sprejel povabilo. (Ivan, dobrotošel!)

Fofo: Sandi Kelc


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: