Z Niko o nečem novem …

Uvod
Z mojo današnjo sogovornico se poznava šele par dni. Ampak se bova družila z vami in za vas, spošotavne bralke in bralci, kar nekaj tednov. Boste kmalu izvedeli, zakaj. Namreč, moja sogovornica se loteva nečesa, kar bo …
No, Niko sem spoznal, ker je šla delat sprejemne izpite na režijo. Kontaktirala me je in vparašala za mnenje glede neke podrobnosti pri njeni nalogi. Potem pa me je pred dnevi vprašala, ali bi lahko v rovu pod gradom pripravila gledališko uprizoritev. Seveda sem ji povedal, da rov ni moj, da z njim niti ne upralvjam in jo napotil na direktorja Muzeja in na Janjo in Marjana, ki prirejta tam vinske pokušine v temi. In hitel dodajati, da pa sem prepričan, da bi se to dalo, da ne bodo direktor PMPO Lorenčič in “najemnika rova” imeli nič proti in da se neskončno veselim, da bo naredila v rovu nekaj, o čemer sem sam pred leti samo sanjaril! (Kaj me je “brezsramno” vprašala po tem, povem v prihodnjem pogovru.) In poglej ga zlomka! Že čez dan dobim njen sms:

“zdravo. sporočam, da sem se že vse zmenila glede rovov. premiera bo med 25-27. septembrom. uvrstili jo bodo med program takratnega festivala ptujskih zgodb.”

No, in tako sva zdaj tu: z Niko delava nekakšen itervju, ki se bo raztegnil tja do njene premiere. Mogoče bo to hkrati nekakšen režijski dnevnik in na koncu koncev tudi povabilo na ogled zagotovo svojevrstnega dogodka v ptujskem podgrajskem podzemlju.

SMS: Nika, zmeraj tako hitri, odločni?

NIKA ŠOŠTARIČ: Da. Hitro razvijem raznolike ideje, vendar pa si kljub temu vzamem čas za razmislek, da jih pretehtam in se nanje premišljeno odzovem.  

SMS:  Končali ste 2. gimazijo v MB, poskusili na gledališki režiji na AGRFT v Ljubljani, ni se izšlo. Kaj pa zdaj, kako razmišljate o svoji prihodnosti?

NIKA ŠOŠTARIČ: Gledališče je že od nekdaj moja strast in zato prva zavrnitev nikakor ni porušila moje volje in želje po ustvarjanju. Vem, da bom naslednje leto poskusila sprejemne izpite na AGRFT-ju še enkrat, do takrat pa želim okusit življenje s čim več plati. Vpisala sem se na slovenistiko in filozofijo v Ljubljano, da bom ohranila aktivne možgane. Prijavila pa sem se tudi za študentsko delo v MGL-ju, tako da imam čim večjo priložnost biti v stiku z gledališkim svetom. V glavnem si želim v tem letu nabrati čim več izkušenj in zgodb.

SMS: Zelo zrelo razmišlanje, kako uspešno predelati neuspeh, bi rekel. Tako se boste dejanjsko najbolje pripravili na drugi poskus. Vem, da ste se sami že tudi praktično ukvarjali z režijo. Kdaj, kako, kje se je začelo, kdaj ste se “zaljubili” v gledališče? 

NIKA ŠOŠTARIČ: Pri štirinajstih letih me je najprej navdušila filmska režija in sem pod okriljem Film Factory napisala, zrežirala, zmontirala (in tudi igrala) v kar nekaj kratkih igranih filmih. Potem pa me je precej nepričakovano v 1. letniku gimnazije navdušilo gledališče. S tem ko me je Svit Vurberški sprejel v gledališče Gnosis, se mi je odprl popolnoma nov svet, v katerega sem se kmalu zaljubila. Nato sem igrala v treh predstavah, od tega pa sem dve tudi režirala. 

Prizor iz Gnosis-a

SMS: No, zdaj pa povejte, kdaj, kako se je rodila vaša misel: “predstava v rovu pod gradom”?

Rov, nekoč.

NIKA ŠOŠTARIČ: To poletje sva s prijateljem nameravala snemat igrani film, nekaj v smislu Da Vincijeve šifre. Zato sem prvotno šla v rov pod Ptujskim gradom, saj se mi je zdel prostor zelo skrivnosten. Že ob vhodu pa sem mami prišepnila na uho: »jaz bom imela tukaj predstavo«. Prostor me je takoj navdušil in sem precej hitro dobila idejo, ki pa sem jo potem posledično začela razvijat.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: