Ptujčanka Liza Likar, zlata maturantka!

SMS: Liza, najprej: iskrene, iskrene čestitke, zlata maturantka! Bravo! 
 
LIZA LIKAR: Hvala Vam za čestitke!
 
SMS: Prosim, z veseljem … Povejte nam najprej, kaj to, biti zlati maturant, točno pomeni? 
 
LIZA LIKAR: Da postaneš zlati maturant, moraš na splošni maturi doseči vsaj 30 točk od skupnih 34. Tisti res najboljši, ki dosežejo vse točke, pa imajo naziv diamantni maturanti. V Sloveniji je letos bilo 11 diamantnih maturantov – ti so prejeli na maturi vse možne točke; nas, zlatih pa je skupaj 280; sem pa edina na Gimnaziji Ptuj.
 
 
 
 
SMS: Zdaj pa lepo v miru. Liza: kako postaneš zlati maturant? Kako ste vi to postali? Je bila to želja, cilj, že dlje časa tiha želja, … ali se je kar “zgodilo“ …?
 
 
LIZA LIKAR: Zagotovo lahko rečem, da se to ni zgodilo kar tako. Potrebno je bilo nekaj truda, ampak postati zlata maturantka v bistvu ni bil moj cilj, morda le tiha želja, ki se je uresničila, a mislim da ne bi bila nič manj zadovoljna s svojimi gimnazijskimi uspehi tudi, če se ne bi.
 
 
SMS: Videl sem vaše ime ob 150-letnici gimnazije. Nagrada iz …. matematika?
 
 
LIZA LIKAR: Tekom štirih let mojega gimnazijskega izobraževanja sem se udeležila številnih tekmovanj, lahko se pohvalim z zlatimi priznanji z državnih tekmovanj iz logike in iz angleščine, ter drugih priznanj iz razvedrilne matematike, Cankarjevega tekmovanja, biologije, fizike …
 
 
SMS: Ojoj, še več torej, ne le matematika … Matematika je običajno bav bav. Kako jo doživljate vi? 
 
 
LIZA LIKAR: Zame matematika sploh ni noben “bav bav”, imela sem jo rada že v osnovi šoli, nikoli se mi je ni bilo težko učiti in z veseljem sem se udeleževala tudi matematičnih tekmovanj. Nekaj časa sem razmišljala celo o študiju matematike, a si kasneje premislila.
 
 
SMS: In sploh!: Ne le matematika, vi ste briljantni torej v vsem?! Kako se to da? Ste se ful „gulili“, „piflali“? V čem je recept za tak uspeh?
 
 
LIZA LIKAR: Definitivno ne gre brez truda, ampak “piflanje” nikoli ni bilo razlog za moje uspehe.
 
Ključno je to, da sem pri pouku zbrano poslušala in tako od ur odnesla čim več znanja, ki sem ga doma samo še nekoliko utrdila.
 
 
SMS: Razumem. A se vam zdi, da ste si izoblikovali kak svoj stil učenja, ki je bil učinkovit? Ali pripisujete svoj uspeh čisti nadarjenosti, ali pridnosti, ali … ali .. ali ….? Malo vas pozitivno provociram, da bi nam izdali „recept“. Meni sicer ne pride več prav, ampak iz vaših ust bo karkoli v tej smeri še kako kompetentno in verodostojno. Zato le kar, pogumno; kaj bi svetovali dijakom, kako se učiti, kako se (skozi vsa štiri leta) pripravljati na maturo?
 
 
LIZA LIKAR: Zdi se mi pomembno, da si vsak dijak čimprej izoblikuje nek svoj stil učenja, ki mu najbolj ustreza. Univerzalni način, ki zagotavlja uspeh, žal ne obstaja, saj smo si vsi različni po tem, kako si najlažje in najhitreje zapomnimo informacije. Vem, da številnim dijakom zelo pomaga delanje zapiskov iz svojih zvezkov ali učbenikov, saj si s pisanjem informacije bolje zapomnijo, a sama se tega načina skorajda nikoli nisem posluževala. Sem bolj avdio-vizualni tip in mi je tako še najbolj pomagalo poslušanje razlag profesorjev pri urah. Doma mi učenje ni vzelo preveč časa, saj sem morala le ponovno prebrati razlago iz zvezka ali učbenika in sem tako utrdila snov, ki sem jo slišala pri uri.
 
 
 
 
SMS: Razumem; zanimivo. Kaj bi zdaj, ko ste končali ptujsko Gimnazijo, rekli o šoli? Generalno in posebej? Mislim takega, da bo motiviralo vse, ki hodijo za vami? Da jih bo „razbremenilo“ al pa jih „streznilo“ ali pa … kaj pa vem … Kako ste vi doživljali šolo, še posebej gimnazijska leta?
 
 
LIZA LIKAR: Vsem dijakom svetujem naj gimnazijska leta uživajo kolikor je to mogoče, ker bodo v trenutku minila in še preden se bodo tega zavedli, bodo kot maturanti postavljeni pred nove, še težje izzive. Seveda čas šole ni le čas uživanja in zabavanja s prijatelji, temveč tudi veliko stresa in skrbi glede testov, ocen, mature, prihodnosti … Kljub temu pa lahko brez zadržkov rečem, da so gimnazijska leta res lepa. Čeprav sem gimnazijo zaključila pred kratkim, se zavedam, da neprespane noči in izgubljanje živcev ob učenju niso bile brez smisla in da se je na koncu ves trud splačal.
 
 
SMS: Se gimnazijci še učite pesmi „gaudeamus“? Zdaj ste „zreli“. Kam naprej? Kakšne imate želje, ambicije glede študija in mord poklicne cilje?
 
 
LIZA LIKAR: Naj bi se jo naučili za maturantski ples, ki je bil zaradi trenutne zdravstvene situacije žal odpovedan. Konec gimnazijskega izobraževanja lahko zagotovo imenujemo konec začetka, saj se zdaj za vse nas maturante začenja novo poglavje v življenju, odpravljamo se na različne konce Slovenije in tudi v tujino, da bomo nadaljevali svoje izobraževanje, ki pa, kot lahko zagotovo potrdite tudi vi, se v bistvu nikoli popolnoma ne zaključi. Mene čaka študij anglistike in sinologije, saj me zelo zanimajo in veselijo jeziki ter tuje kulture. Moji poklicni cilji še niso jasno zarisani, a komaj čakam, da vidim kaj mi ponuja prihodnost.
 
 
SMS: Krasno, jeziki, vzhod … tuje kulture …! (Kar se pa mene tiče: ja, šele zadnja leta sem se začel učiti npr. angleščine, pa risanja, pa še kakšnih drobnarij, ki me veselijo. Kar se pa moje “stroke” tiče pa itak: nikoli v začetku ne vem, kako bi zrežiral neko igro … Če vem, potem vem, da se ponavljam in kopi-pejst delo ni ustvarjalno delo.) Ampak, k vam: A se vidite v prihodnosti …. na Ptuju, v MB, Ljubljani … Evropi , …. svetu? K je in kaj bi želeli delati?
 
 
LIZA LIKAR: Definitivno se vidim nekje v tujini, rada bi potovala in bila v stiku s tujimi kulturami ter jeziki. Seveda pa ne bom pozabila na prečudoviti Ptuj!
 
 
 
 
SM: No, to je pa lepo slišati. Kar pišite nam kaj iz tujine, povejte, kako se tam živi, dela, kako razmišljajo … Upam, da bodo ptujcani.si še obstajali in vas objavili. … Liza, kaj pa zdaj, neposredno po tem krasnem uspehu? Kakšne bodo počitnice? Kaj boste počeli? 
 
 
LIZA LIKAR: Mislim da bom počitnice namenila predvsem počitku, ki je po vsem trudu in učenju za maturo nujno potreben. Zagotovo je na sporedu tudi druženje s prijatelji, morda kopanje na obali ali v toplicah in seveda ustvarjanje. Morda bom nekaj časa posvetila tudi počitniškemu delu in se nekoliko pripravila na študij oktobra.
 
 
 
 
 
SMS: Liza, čeprav je še srednja šola blizu, za konec vprašanje: Kakšen čas je po vaše čas srednje šole? Kaj je pomembno, da v tem času mladi razmišlja, doživi, stori? Kakšen čas je to, tako, tik po lastni izkušnji tega časa in fenomenalnem zaključku šolanja? (Sprašujem, ker bo morda kakšnemu mlademu dalo namig, preblisk, odprlo še kak drugačen pogled ali pa si bo rekel: ja, jaz tudi že tako gledam na ta čas … ali pa: ne, jaz pa čisto drugače gledam …)
 
 
LIZA LIKAR: Kot sem že prej omenila, se mi zdi pomembno v tem času uživati, saj smo dijaki vendarle mladi in smo lahko sedaj še dokaj brezskrbni. Pomembno pa je tudi slediti svojim ciljem in se ne pustiti zavesti. Če imate neke želje, ambicije, jim seveda sledite in stremite k uspehu. Z zagnanostjo in trudom se da doseči vse! Gimnazijska leta so lahko res prečudovita in tudi če je vmes nekaj slabih dni, neprespanih noči ter slabih ocen, lahko kasneje nanje gledamo z nasmeškom. Morda bo to zvenelo klišejsko, ampak to je tudi čas, ko resnično odkrivamo sami sebe, spoznavamo nove ljudi in ustvarjamo prijateljstva za celo življenje.
 
 
Zagotovo so takšne nematerialne stvari pomembnejše od vseh petk, ki jih lahko nekdo dobi v šoli.
 
 
 
SMS: Iskrena hvala za pogovor. Upam, da bodo kljub počitnicam sošolci in vrstniki prebrali vaš intervju in ga delili in da se bodo mlajši dijaki „špeglali“ po vas. (Poznate izraz „špelglati se“?) 
 
 
LIZA LIKAR: Hvala Vam za povabilo k sodelovanju! Tudi jaz upam, da bodo vrstniki našli v mojih besedah morda kaj uporabnega ali navdihujočega in se tako rekoč “špeglali” po meni.
 
 
SMS: Upam, da se strinjate in da lahko čestitam še mami in atu (ki ju mimogrede osebno poznam) in vsem vašim učiteljem od osnovne šole pa vse do sem, do konca gimnazije. Bravo, tudi vi ste opravili veliko in pomembno in čudovito delo. Ploskam!


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: