Anketa: Ali naj se pritlični lokali oddajajo za pisarne

Sreda je … resda je

Resda: Iztok Pohorec večkrat da gor (na FB) kakšno fajn anketo.
Zadnja me je naravnost zmotivirala za tale člančič.

Najprej: veliko ljudi pravzaprav je odgovorilo na anketo (92 ta hip, ko to pišem). Kar je v bisvu krasno: Ljudje imajo svoje stališče in ga tudi povejo. Če jih kdo kaj vpraša.
In še bolj krasno: pod anketo se kljub debati nismo “skregali”, si “skočil v lase”, kdo ima prav in kdo narobe. Kar je super pokazatelj napredka v javnem komuniciranju.
Bravo, Ptujčanke in Ptujčani!

68 ljudi meni, da naj se pritlični lokali ne bi oddajali za pisarniške dejavnosti.
No, in če se recimo kdaj v prihodnosti res ne bi oddajali za pisarne – kaj bi lahko bilo v njih?

Oprosti, Iztok, vem, da nisi vprašal “kaj bi, če bi”, ampak saj veš, kako je: Če se vprašaš, ali pisarne da ali ne, možgani takoj rečejo: “No …. vedno je še kakšna tretja, četrta, n-ta možnost …

Zato le ena skromna pobuda:

Torej: če bi bilo pritličnih lokalov kaj praznih, če bi bili občinski,h če bi se jih dajalo v najem … bi predlagal tole: dve inačici, v bistvu pa gre za eno-te-isto stvar.

  1. MMM

    Našemu Ptuju pravijo nekateri tudi “mesto tisočletij”. Ali pa “Ptuj-meseto-muzej”. Ali pa “staro mesto, nova doživetja”.
    Zato: pritlične lokale spremeniti v MMM: mini-mestni-muzej.
    Cilj: V vsakem prostoru predstaviti eno stoletje na Ptuju. Zelo malo razstavljenega, a tisto zančilno in pomembno; ter predvsem: atraktivno prezentirano.
    20 stoletij (od npr. prve pisne omembe) -> 20 “lukenj”. Npr. (Če pa v vsakem lokalu dve stoletji, pa pač 10 lokalov.)
    Način “obratovanja” takega MMM-ja: Obiskovalec si v Tic-u kupi magnetno kartico – vstopnico, ki odpira vrata v vsakega od teh lokalčkov. Ata in mama sedeta na kafe in imata par ur mir. Ker otroci gredo po svoje: od “lokala do lokala” in v njih izvejo, vidijo, kako je Ptuj izgledal v 2., 5., 9., 12, 15., 18., 19., 20. stoletju.
    Če je vključena še kakšna nagradna igrica, ki jo lahko rešiš le, če upoštevaš namige v vsakem od mini muzejčkov … toliko bolj zanimivo in mamljivo! Pametna elektrika v lokalih: ko ni obiskovalca, se vse ugasne; ko vstopi, se prižge; kot v hotelu. Ob koncu dneva se vrnejo, pridejo vse kartice v Tic- in če ne, gre pač občinski redar na obhod po vseh lokalih in poskrbi, da so zaklenjeni.
    Kako priti do cilja, MMM-ja? Po načelu 1 + 1 = 3. Takoimenovana sinergija. Strokovno znanje je v muzeju, arhivu; prostor da MOP; kar je treba natisnit, oblikovati … imajo in znajo na Zavodu za turizem vse. Denar? – nekaj malega da MOP, mogoče muzej in arhiv prijavita to kot del svoje “projektne dejavnost” na ministrstvu za kulturo – pri svojemu financerju in mogoče to tudi kaj prispeva. Mogoče se naredi nabirka med meščani: “MMzMM … – meščani migamo za mini mestni muzej”.

  1. SRP
    Isti princip, le druga, ožja vsebina:
    Cilj: SRPsrednjeveški Ptuj. Ptuj je imel v srednjem veku 30 izpričanih obrtniških cehov. Pek, mesar, klesar, kolar, usnjar, zidar, krojač, sodar, lončar … vseh niti našteti ne znam! V vsakem lokalu predstaviti en obrtniški ceh.
    Način obratovanja SRP-a: Enako kot zgoraj.
    Kako priti do cilja, SRP-a?: Povabiti obrntno zbornico: mogoče bi kak današnji obrntik – pleskar – prebarval prostor, ga uredil in v zameno se tam reklamira njegov s.p.? Mogoče bi predstavitev mesarskega ceha prevzel kak mesar današnjih dni za protiuslugo – svojo reklamo? Mogoče bi pokrovitelj krojaškega ceha bil krojač Č. …? Itd.

Pričakovani rezulati:

Ptuj bi postal “učilnica v naravi”. Šolarji bi del pouka zgodovine preživeli v naših pritličnih “lokalih”, kjer bi se učili o zgodovini Ptuja, pri tem srečali in op(l)azili svetovno zgodovino, nazorno videli ptujsko vpetost v takratne družbene, gospodarkse, trgovinske, politične, kulturne … tokove itd.

Ptuj bi s še eno izobraževalno-turistično-kratkočasno ponudbo postal še bolj privlačen za družine in šole: deca na raziskovanje zgodovinskega Ptuja, stara dva pa malo fraj. Kaj češ lepšega. Učitelji pa na ekskurzije na Ptuj – poslej iz še enega razloga.


Variante, kako priti do cilja:

  • Povabiti mlade, da se oni zberejo v mini-projektne skupine in potem sami naredijo načrt, KAJ bo v lokalu in KAKO bo to predstavljeno. Edini pogoj: brez računalnikov! (S tem odpadejo projektorji, zasloni, priklapljanje, izklapljanje.) Analogno – uporabiti svinčik, papir, kladivo, žagico … ?
    Povabiti ptujske študente arhitekture, oblikovanja, zgodovine, etnologije, sociologije …, da se angažirajo in “dobijo prek” nek lokal ter ga oblikujejo po svoje, za svojo generacijo ali generacijo mlajših. Mini razpis v tej smeri? Rahla finačna spodbuda/nagrada/štipendija? Najti “spodbudodajalce” (firme), ki bi tako spodbudile mlade?
    Na spletni strani MOP pokazati variante in ljudje spletno glasujejo, katera prezentacija nekega stoletja se jim zdi najbolj zanimiva, atraktivna?
  • Povabiti ptujske osnovnošolce, da oni to vsebinsko in oblikovno izvedejo? Čim bolj domiselno predstavijo svojo “temo” svojim vrstnikom. Vsebine razdelajo pri projektnem delu v šoli, strokovno pomoč dobijo pri muzeju, arhivu … oblikovno/tehnično/izvedbeno dobijo pomoč pri  … ?
  • Na spletni strani mesta narediti časovni trak, ki na enem tiru pokaže pomembne svetovne dogodke (politika, znanost, kulutra), sočasno pa na drugem tiru, kaj se je takrat dogajalo, nastalo, zgodilo na Ptuju? Potem pa se vsebina tega traku “materializira” v teh lokalih?
  • Povezati se s fakultetami, pa se to na nivoju načrta naredi v sklopu njihovih študijskih dejavnosti, izvede pa v našem mestu?

Dokler pa tega ali česa še boljšega ni, je najbrž bolje tudi pisarna, kot pa zatohel, zaklenjen lokal z napisom na vratih “zaprto”.

In za konec še bogokletna misel: če “pisarniškda dejavnost” občini ne prinaša denarja (četudi dobi občina od lokala najemnino, ki pa jo “pisarniškda dejavnost” itak plača s tem, ker je financirana iz te iste občine), potem pa mogoče raje lokal (takisto v bistvu) zastonj podeliti komurkoli, ki ima kakšno svojo idejo in željo, da del svojega časa in aktivnosti preživi v starem mestnem jedru. Ta bo že vedel, zakaj.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: