Sara Emeršič: “Ne upamo si stopiti iz svojih okvirjev”

SMS: Kdo je “Sara, študentka turizma iz Ptuja”? – Tako piše na vaši spletni strani poket.si.

SARA EMERŠIČ: Da se spodobno predstavim. Sem Sara Emeršič in ja, živim v enem izmed najlepših mest v Sloveniji – našem čudovitem Ptuju. Kot ste omenili, študiram turizem. Moji časi študija bodo ob zaključku zelo pestri. Namreč dve leti sem študirala v Portorožu, to leto sem ponavljala letnik, dalje pa grem na izredni študij v Celju. Morem priznati, da nisem ravno oseba, ki bi »gulila« knjige cele noči. Raje delam in si tako nabiram izkušnje, ki mi jih marsikatera knjiga ne more prinesti.

Po značaju sem malce sramežljiva, tako da je bil ta projekt, o katerem bova govorila v nadaljevanju, velik korak iz moje cone udobja. Imam tudi trohico umetniškega duha v sebi, namreč zelo rada rišem in igram klavir, kadar mi to čas dopušča. Nekaj osnovnošolskih let sem bila tudi tabornica – verjetno imam od takrat tako zelo rada naravo in jo želim obvarovati.

SMS: O poslu bova kmalu kaj rekla. Najprej pa o turizmu: zakaj študij turizma?

SARA EMERŠIČ: Ne bom ravno rekla, da sem se vpisala na Turistico v Portorožu zaradi morja, čeprav je tukaj kar nekaj resnice (hec). Študij turizma ima veliko prednost pred ostalimi v tem, da ima velik spekter potencialnih delovnih mest. Pripravi te na marsikatero področje, čeprav marsikdo tega ne prepozna med samim študijem. Spoznaš tako management, marketing, zgodovino turizma, jezike, finance, hotelirstvo, gostinstvo, značilnosti posameznih vrst turizma in turistov… Res je, da je potrebno ogromno samostojnega dela med študijem, vendar te to pripravi na »realno« življenje, kjer ti nič ni na pladnju ponujeno.

Najprej sem se vpisala na študij turizma zaradi sanj o svojem hotelu v prihodnosti. Kar kmalu sem spoznala, da je vodenje hotela vse prej kot enostavno. Zame je precej značilno, da veliko sanjarim, tako da poslovnih idej o dejavnostih v turizmu sploh ne primanjkuje.

SMS: Ker turizem študirate, o njem dobivate profesionalna znanja in veščine in pregled, kako se to dela drugje, vas vprašam: Kaj je na Ptuju že zelo dobrega na področju turizma in kje morda najbolj “kiksamo”?

SARA EMERŠIČ:: No pri tej temi, bom raje malce previdna. Ptuj ima ogromen potencial turističnega »bisera«, vendar tega preprosto ne znamo izkoristiti. Lahko rečem, da imamo skorajda »brezplačen turizem«. Turist, ki pripotuje nekam, bi rad tam tudi zapravil denar. Na Ptuju ga res nima nikjer za zapraviti. Par vodenj po Ptuju in gradu res ni dovolj za polnjenje turistične blagajne. 

Največji »kiks«, če lahko tako rečem, so trgovski centri in plačljiva parkirišča. Mesto je zaradi tega prazno. Tudi v starem mestnem jedru bi lahko bile takšne trgovine kot so po trgovskih centrih. Lahko bi se tudi naredilo večje parkirišče v bližini mestnega jedra, kamor bi lahko prebivalci brezplačno parkirali. Mesto bi bilo takoj bolj polno življenja, kar bi privabilo tudi turiste. Več turistov – več ponudnikov – več denarja.

Problem je, da si ne upamo stopiti izven svojih okvirjev. Nimamo ničesar zares posebnega, kar bi lahko bil magnet za turiste. Naslanjamo se samo na zgodovino, ki pa je ne znamo pravilno iztržiti. 

Tudi promocija manjših dogodkov, ki bi privabile ljudi v mesto, je precej slaba. Jaz, na primer, ponavadi izvem, da se je nekaj manjšega dogajalo že potem, ko je to mimo. In spremljam veliko kanalov ter strani o dogajanju na Ptuju.

So pa mi všeč majhni ponudniki nekaterih gostinskih obratov, nastanitev in dejavnosti, ki ponujajo svoje storitve oz. izvajajo dejavnost, ki ima v ozadju neko zgodbo (hotel Mitra, Muzikafe, Sladka kavarna, Bodi, Gostilna Grabar, Rov pod Ptujskim gradom…) Ti so tisti, ki ohranjajo naše mestno jedro vsaj malce bolj živahno.

Lahko bi povedala še marsikaj, vendar potemtakem še dolgo ne bom končala. 

SMS:In vaši cilji glede turizma? Kje se vidite po študiju, kaj si želite?

SARA EMERŠIČ:: Moji cilji po končanem študiju se gibljejo v smeri gostinstva oz. lastitvi gostinskega lokala. Moja želja je namreč oživeti in popestriti gostinsko ponudbo, ki jo imamo na Ptuju. Želim si, da bi ljudje videli, da imamo lahko tudi na Ptuju kaj »ekstravagantnega«, da bi prenehali govoriti: »Eh, to na Ptuju tak ne bi šlo.«

SMS: No, pa k vašemu “poslu”. Kdaj, kje se je rodila ideja za projekt Poket? Nam ga malo opišete?

SARA EMERŠIČ: Vse se je začelo z bolj rednimi sprehodi ob cesti, kjer je vedno ležalo veliko odpadkov. Moram poudariti, da je bilo med njimi največ pločevnik. Tako sem si nekega dne vzela zraven vrečo za smeti in ob poti sproti pobirala odpadke. To sem začela početi bolj pogosto. Vendar mi ni bilo najbolj všeč, da sem bila v svoji okolici skorajda edina, ki je prostovoljno pobirala odpadke. Zato sem hotela o tem ozavestiti še druge. In ker nisem ravno aktivistka kot Greta Thunberg, sem se morala domisliti drugega načina. In mislim, da ni boljšega načina kot ljudem predstaviti bolj ekološke alternative za stvari v vsakdanjem življenju in s tem hkrati spodbujati čiščenje okolice.

Sem pa se sedaj v začetku julija podala na še bolj naravi prijazno pot. Namreč za vsak opravljen nakup nad 10 € na moji spletni trgovini www.poket.si, poberem eno vrečko odpadkov, ki ležijo v naravi.

SMS: Kakšni pa so tu cilji? Kaj bi radi dosegli, kako vidite rast, razvoj projekta?

SARA EMERŠIČ:: Cilj tega projekta je vsaj nekaj ljudi prepričati, da začnejo z bolj ekološkim načinom življenja. Želim, da spoznajo, da ni potrebno polniti košev s toliko plastike, saj sedaj obstaja že ogromno naravi bolj prijaznih materialov in različic. Hkrati je moj cilj narediti Slovenijo, začenši s Ptujem, še bolj čisto, kot je. Res je, da smo v nasprotju z ostalimi državami po svetu oz. že po Evropi, precej zeleni in ekološki, ampak smo še vedno »polni odpadkov«.

Majhen del mojega cilja bo že dosežen, če bom nekoga prepričala, da bo naslednjič dvakrat premislil, preden bo odvrgel odpadek v naravo.

Sčasoma bi tudi rada odprla kakšno akcijo zbiranja denarja za prostovoljce in društva, ki čistijo oceane, varujejo živalsko kraljestvo in rastline. Rada bi tudi odkrila in ponujala ekološke izdelke lokalnih izdelovalcev in proizvajalcev. Ampak grem proti svojim večjim ciljem počasi.

SMS:  Kaj je za vas “ekološko”?

SARA EMERŠIČ: »Ekološko« je lahko marsikaj. Lahko je hrana, lahko so vsakdanji pripomočki, papir, igrače, oblačila, avtomobili, domovi, navsezadnje tudi odpadki. Ekološko bi naj bilo vse, kar ne škoduje okolju ali je narejeno iz naravnih materialov. Vendar je v realnosti »ekološko« zelo težko doseči. Veliko stvari je bolj kot ne polovično ekoloških. Še težje pa je živeti »ekološko«, sploh v modernem svetu. Ampak se lahko vsaj malce približamo »ekološkemu« z majhnimi spremembami. Veliko bomo že prispevali s tem, da se odpovemo nekaj plastičnim izdelkom, ki jih lahko zlahka zamenjamo z bolj naravnimi alternativami. 

SMS: Imate občutek, da boste mladi lahko preobrnili stvari, ki jih je “stara miselnost” glede ekologije spravila, kamor jih je?

SARA EMERŠIČ: V bistvu verjamem, da bomo s skupnimi močmi dosegli velike premike na področju ekološke ozaveščenosti. Mi imamo sedaj eno prednost: internet in socialna omrežja. Tako hitro, kot se lahko sedaj razvije katerokoli gibanje, tudi mednarodno, se v preteklosti nikoli ni uspelo.

Glede na to, da smo vsi priča temu, kako se naše ozračje, podnebje, tla in narava spreminjajo, bomo primorani popraviti napake prejšnjih generacij. In sedaj je res že skrajni čas, da naredimo nekaj dobrega za naš planet. Drugače bo prepozno tako za naravo kot za nas.

SMS: Opuščanje plastike … Nam bo uspelo? Kaj lahko vse naredimo, vsak dan, pomalem. Kar podučite – spomnite nas malo in končajva potem z mislijo: naj se vaše besede uresničijo! Tudi sam bom kaj malega doprinesel, obljubim.

SARA EMERŠIČ: Jaz rečem tako: majhni koraki vodijo k velikim spremembam. Vse se prične pri nakupu. Lahko začnemo že s tem, da si ne kupujemo plastenk vode – namesto tega si kupimo eno steklenico, v katero si bomo vedno natočili pijačo. Prav tako je pomembno, da kupujemo stvari s čim manj embalaže, če pa že, pa naj bo razgradljiva oz. reciklirana. Tudi pri nakupu sadja in zelenjave se potrudimo, da si s seboj jemljemo svojo mrežasto vrečko ali vrečko iz blaga, saj v tem primeru ne potrebujemo uporabiti toliko plastičnih vrečk. Vrečke lahko menjamo tudi v koših za smeti – obesimo biorazgradljive vrečke namesto plastičnih. 

Pametno je tudi uporabljati bambusove zobne ščetke namesto plastičnih – namreč vsak posameznik v življenju zamenja približno 300 zobnih ščetk. In to je veliko plastike.

Mogoče se bo to, na kar bom sedaj opozorila, zdela že zelo »zlajnana« zgodba, vendar so tudi plastične slamice velik problem. Ko si naslednjič naročimo v kakšnem baru ali gostilni pijačo, povprašajmo, če imajo papirnate oz. bambusove slamice. V kolikor teh nimajo, zavrnimo uporabo plastične slamice.

Ogromno stvari še lahko izboljšamo v smeri opuščanja plastike. Ampak počasi, ne gre vse naenkrat.

In zapomnimo si, da vsako dejanje šteje.

SMS: Hvala za pogovor, Sara in čez 5, 10 let vas upam, kdo iz Ptujčani.si poišče in znova naredi z vami pogovor in opiše vašo zgodbo o uspehu. Sam pa upam, da vas bom lahko kdaj volil v svet odločevalcev na Ptuju.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: