69-27

31

Junijska jutra so bila čudovita. 

Že nekaj tednov je na svojih sprehodih ob Dravi opazovala, kako se mesto spreminja v veliko skeletno konstrukcijo. Vsa pročelja mestnih hiš, ki so tvorila »zaščitni znak Ptuja« – nepozabno južno veduto, pogled na Dravo, mesto in grad nad njim – so bila kmalu zakrita z gradbenimi odri in ponjavami. Nekakšna ekspresionistično-konstruktivistična slika je postalo mesto zadnje čase.

Vsakih deset let so vse hiše mesta pobarvali, vse obenem. Potem je mesto, ko so odstranili zaščitne ponjave, zasijalo v svežih barvah. Vsak, ki je prihajal na Ptuj čez stari Dravski most, je najprej zagledal pravljično podobo mesta. Od šolskega centra čisto na zahodu prek dominikanskega samostana, osnovne šole Olgica, knjižnice vse tja prek Miheličeve galerije do mestnega stolpa in Mladike ob Dravi – vse je bilo pobarvano v nežnih pastelnih barvah. Občutek si imel, da so bile hiše zgrajene včeraj.

Nazadnje so mesto prebarvali leta 2055. Fasade se bile sicer še čisto dobre; pastelne barve je morda rahlo razbarvalo jarko poletno sonce, ampak mesto je bilo lepo vzdrževano. A 2000-letnica mesta je le 2000-letnica. 

Aktualni župan se je spomnil predsednika uprave Perutnine d.d., dr. Romana Glaserja, ki je leta 2007 ob stoletnici ptujske Perutnine dejal: »Enkrat proslavljam sto let. Zato naj bo proslava veličastna.« Dr. Glaser je odprl denarnico in na letališču v Moškanjcih postavil tribuno za 4000 obiskovalcev, igral je orkester mariborske Opere. Tega se je torej spomnil aktualni župan in si je rekel: ‘2000-letnica je. Ne bom doživel še ene. Naj bo veličastna.’ In je tudi sam pošteno odprl občinsko denarnico. 

Tako bodo letos pročelja hiš znova prebarvali, toda tokrat z najnovejšo koloroplazmo, ki so jo posebej za ta jubilej razvili v Univerzalni mestni napredni agenciji UMNA.

Jutra so bila ravno prav sveža za Ildikin vsakodnevni sprehod ali tek ob Dravi. 

Skočila je v športno opremo. 

Jap, res, preveč je žurirala prejšnje dni. 

Ostajala je v gledališču pozno v noč, bila na vseh prireditvah, odhajala od povsod zadnja. Vsi so jo poznali. »Luštna Madžarica si je najdla našega pubeca,« je hitro zakrožilo po mestu. 

Dolge rdeče lase je spletla v kito in se z modrim prstanom vpisala v aplikacijo, ki bo sledila pretečenim kilometrom, porabi kalorij in ji na koncu tudi svetovala elektrolitske in druge rekuperativne napitke. 3 – 2 – 1, start! 

Danes je imela dober dan. 

Odtekla je svoj najboljši čas, analiza je bila več kot ugodna, in ko je prišla domov, je na žepniku preprosto potrdila naročilo: firma Dronoport ji bo medtem, ko bo pod tušem, dostavila novo zalogo napitkov in prehranskih dopolnil.

Če ji bo tek šel tako dobro od nog, se bo septembra udeležila maratona »Dober tek« na relaciji Ptuj–Ptujska Gora–Donačka–Podlehnik–Ptuj.

Odprla je tuš. Dolgo je stala pod blagodejnimi curki mlačne vode. Uživala je. Ni slišala, ko je v stanovanje vstopil Tomaž. Pri njej je sinoči pozabil svoj žepnik, na njem pa vse priprave za svoje delo. Slišal je tuš in brez trkanja vstopil. Za zarošeno prozorno steno se je razgaljalo mlado telo. Stopil mu je. Pod tuš je šel kar oblečen. Kmalu sta podihala ves zrak in kopalnico spremenila v turško savno. 

Mlada Madžarica in ptujski pubec pač.

***

Se nadaljuje.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: