69-25

29

Še vedno maj, še vedno ’69

Kako je zadišalo po vsem mestu! Povsod ponujajo domačo hrano, kruh najrazličnejših vrst, potice, klobase. V samostanu pri minoritih, tam, kjer sem pozimi pošteno padla na rit, je mednarodni sejem domačih dobrot. No, malo že pazim na postavo, ampak kljub vsemu: pošteno sem se pregrešila te dni. In to ne enkrat. In priznam: še se bom. Vse dokler ne bo ta festival brbončic končan. Vem, žal mi bo, zelo mi bo žal. Ne, da bo konec brbončicejade, pač pa, da bom morala dobesedno v potu svojega obraza športati in prepričevati tehtnico, da naj se lepo vrne tja, kjer je še nedavno bila. Blagor Tamašu; on lahko poje vse, kar vidi. Pa se mu nič ne vidi.

Vsa Spodnjepodravska regija je bila v znamenju dobrot slovenskih kmetij. 

Na vseh turističnih kmetijah poteka desetdnevna prireditev, ki jo obiščejo ljudje od blizu in daleč. Gostje poskušajo domačo hrano, vinarji ponujajo svojo najboljšo kapljico, v šolah se za en teden ustavi pouk in za katedre stopijo babice, ki učijo, kako se naredijo domači rezanci, orehove potice, vinska omaka, dobra goveja juha, jabolčni zavitek, gibanica, ocvirkovka, ajdovi žganci z gobovo juho, haloška gibanica, hren z jabolki in še in še dobrot iz teh krajev. V trgovinah na Ptujskem je zdaj na voljo samo domača hrana in pijača. Mediji poročajo samo še o ptujski kulinarični ponudbi. Prihajajo najboljši italijanski in francoski kuharji in babice jih učijo pripravljati kmečke dobrote po starih receptih. Svetovno znana veriga restavracij Michelin je sredi mesta postavila svoj paviljon. Njihovi najboljši kuharji so vajenci tukajšnjih gospodinj. Vsak, ki uspešno konča seminar, mora ob koncu sam pripraviti domačo jed in desetčlanska komisija Aktiva združenja starih mam ga oceni – če mu uspe, dobi certifikat mojster namizne omame.

Poleg tega pridejo na Ptuj še vsi drugi pridelovalci domače hrane iz vse Slovenije. Podelijo nagrade za najboljše sire, oljčna olja, metliško črnino, teran, prekmursko gibanico, orehovo, makovo in pehtranovo potico, matevža, idrijske žlikrofe, kraški pršut, salame, najlepše pobarvane velikonočne pirhe, pletene košarice za kruh, vezene prte in prtičke, mlečni in sadni kruh, ajdov kruh z orehi; letos prvič podeljujejo celo nagrado za najlepše izrezljan zobotrebec. 

S svojo plastično ponudbo so hoteli sodelovati tudi Kitajci, vendar so se prireditelji odločili, da lahko tekmujejo samo evropski proizvajalci lesenih zobotrebcev. Kitajski levi in zmaji na plastičnih zobotrebcih so tako morali ostati v daljni Kini. Je pa zato prišla močna delegacija kitajskih veleposlanikov in atašejev iz vseh evropskih prestolnic v spremstvu kitajskih gospodarstvenikov. Najprej so vse zobotrebce pofotografirali, izmerili z digitalnimi merilci in jih skenirali s prenosnimi 3D-skenerji, potem pa z njimi z največjim užitkom – ki ga niso niti malo skrivali; nasprotno, izražali so ga z glasnim riganjem in cmokanjem – pojedli vse, kar je bilo na mizah. Najbrž bo prihodnje leto na dobrotah slovenskih kmetij nešteto lesenih kitajskih zobotrebcev, izrezljanih v obliki človeške ribice, Triglava in lendavskega razglednega stolpa. Da so Brižinski spomeniki besedilo in ne kamniti nagrobniki, so organizatorji radovednim kitajskim gostom preventivno povedali kar sami.

Pater Peter je sredi dvorišča minoritskega samostana ravnokar zapel pesem Oče nebeški, glej. Gostje so mu pritegnili. No, Kitajci ne. Oni so samo gledali skozi objektive svoje najnovejše pogruntavščine: umislili so si očala, ki niso služila zgolj za korekcijo vida in istočasno za snemanje. Ne, vanje je bil vgrajen zadnji tehnološki hit: naked mode. S pritiskom na gumb si osebo pred seboj slekel in zagledal v kopalkah, ki si jih lahko poljubno izbiral v prednastavitvi: palmers, chanell, myskin. Če si bil polnoleten, si si ob nakupu na spletni strani italijanskega proizvajalca očal Paradiso lahko naložil tudi modus A&E, Adam&Eve. Osebo si tako lahko videl golo golcato. Kitajci so ta modus sicer imeli že tovarniško blokiran; kitajska komunistična partija je odločila, da je tako bolje. Oni že vejo, zakaj.

»… še en kozarček dej …« se je razlegalo po dvorišču. Pater Peter je dobil gromoglasen aplavz občestva. Zdaj je za govornico stopil slavnostni govornik; Peter Pribožič, možakar, ki si je že davno, pred desetletji izmislil Dobrote slovenskih kmetij. Najprej je dogodek trajal le en vikend, tam, okoli velike noči. Pribožič si takrat niti predstavljati ni mogel, da bo prireditev dobila dvotedenske mednarodne in medkontinentalne razsežnost. In je to v svojem govoru tudi poudaril: »Takrat si niti predstavljati nisem mogel, da bo prireditev zadobila mednarodne in medkontinentalne razsežnosti.« Sporočil pa je še nekaj: »V veliko čast in zadovoljstvo mi je, da bomo prav ta hip, letos prvič, z mamometričnim teleporterjem – malo se je simpatično zmotil, mislil je seveda ‘nanometričnim’, a tega lapsusa linguae gospodu v častitljivih letih seveda ni nihče zameril – poslali nekaj ptujskih dobrot naravnost na vesoljsko postajo Love, ki je na poti na Mars. Da se bodo naši avstronavti, daleč od doma, malo posladkali. Zaželimo jim mirno plovbo in srečno vrnitev v zemeljsko luko.«

Občinstvo mu je zaploskalo. (Na krovu je dejansko bil tudi sosed, avstrijski kozmonavt Arnold-Hanzi Schwarzwieneger.)

Zdaj se je mednarodna ekipa na postaji Love povezala s Ptujem. V neposrednem javljanju so se vključili v dogajanje na dvorišču minoritskega samostana in s Ptuja so jim v vesolje poslali meter kranjskih klobas, polovnjak metliške črnine in za ojačanje vere v srečno pot tja in nazaj pet steklenih vrčkov gorčičnih zrn iz tovarne Teta Kamnik. Za ajdov kruh z orehi pa je poskrbela kmetija Kruhonja iz bližnjih Podgorcev. (Če bodo astronavti vrčke potem, ko bodo gorčico pojedli, lepo umili, jih bodo lahko uporabili za pitje piva; če komu metliška črnina pač ne bi bila všeč. Pretočili so ga s Ptuja v vesolje deset sodčkov; sponzor Fontana piva Žalec.)
Kozmonavti so veselo mahali na Ptuj in se zahvaljevali za slovenske dobrote v tekočem in trdnem agregatnem stanju. Siti so bili omnivitaminsko-proteinskih plinskih tabletk.

»Če marsovčki bi zobke meli, ne bi vsemirskih pilul jeli,« se je šalil nekdo od obiskovalcev.

»… hvalo bom pel, veekomaj pel!« je dokončal svoj napev pater Peter Prost. 

Kozarci so zacingljali. Astronavti so zajokali. Solzice so jim polzele po obrazih navzgor. Breztežna lahkost bivanja je pač opravila svoje. 

***

Se nadaljuje.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: