Mag. Matjaž Neudauer – včeraj še izkušeni direktor, danes že mlad upokojenec

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval na Ptuju, nato pa študiral germanske jezike in književnosti na Pedagoški akademiji v Mariboru ter leta 1978 diplomiral. Leta 1998 je diplomiral na kadrovsko izobraževalni smeri Fakultete za organizacijske vede v Kranju, marca 2002 pa na isti fakulteti pridobil naziv magister znanosti s kadrovsko izobraževalnega področja. Bil je tudi sodni tolmač za nemški jezik (1991-2017) in ima opravljeno šolo za ravnatelje (1995). (Vir: Spodnjepodravci)

SMS: Matic, za pogovor sva se pogovarjala že februarja, ko si prejel veliko oljenko, pa sva rekla, počakajva. Potem je prišla korona in zdaj sva tu. Kaj ti torej to priznanje pomeni?

MATIC NEUDAUER: Velika oljenka je visoko priznanje. Ko je postajalo jasno, da bo predlog za veliko oljenko podan, sem si malo obudil spomin, kdo so bili tisti, ki so velik oljenko že prejeli in sem se spraševal, ali jaz sodim v to eminentno družbo. Saj veš, svoje delo sam najtežje ocenjuješ … Moji sodelavci so pripravili predlog, potrdi jo mestni svet in komisija za odlikovanja in priznanja. Vsa stvar gre skozi sita in torej če toliko ljudi misli, da si ti to zaslužiš, si lahko samo vesel. Sem samo hvaležen in enostavno zadovoljen, da se moja kariera v knjižnici izteka na tak način, da dobiš najvišje občinsko priznanje na področju kulutre.

SMS: V bistvu si bil pol delovne dobe učitelj in pol direktor. V knjžnici si zadnjih 14 let. Več kot dvajset let si direktor. Kako je voditi ljudi? 

MATIC NEUDAUER: Gotovo zahtevno. Gre za to, kako se tega lotiš. Prvič: moraš vedeti, kaj bi rad dosegel. Z ljudmi moraš najti nek konsenz, da so ti na tej poti pripravljeni v startu slediti in potem postati tvoji sopotniki. Cilje si absolutno moraš zastaviti skupaj z ljudmi. Cilji morajo imeti nek konsenz, ki pelje naprej. Ljudje, ki sem jih vodil, so v startu delo poznali zagotovo bolje kot sem ga sam. Program, ki si ga zadaš, mora stati in biti hkrati fleksibilen. Če konsenza v hiši glede tega ni, potem nastanejo problemi.

SMS: Imam občutek, da imaš ta dar, da znaš ljudi poenotiti.

MATIC NEUDAUER: Ali je to dar … ali stvar premisleka … Saj veš, prideš v leta, ko nisi več zaletav in veš, da je stvari, ki se tičejo tudi drugih, treba dobro premislit. In svojo vizijo postopoma uskladiti s sodelavci. In predvsem: nič na silo. Mogoče danes ni pravi čas za neko spremembo, mogoče pa bo prišel ta čas čez leto dni ali celo več. Počasi, s pogovorom, prepričevanjem, čim manj z zahtevami. Do spremembe na boljše je potrebna potrpežljivost, živci in argumetnti, zakaj boš neke stvari peljal, kot jih boš. Sodelovanje je ključ. Če ljudje ne sledijo ciljem, ne bo nič.

SMS: 14 let kot direktor knjižnice je lepa doba. Si zadovoljen, ko potegneš črto? Kaj so bili glavni cilji tvojega dela v eni najlepših knjižnic v Sloveniji? Kje ste kot knjižnica danes? Si zadovoljen ob odhodu?

MATIC NEUDAUER: Da pridem sploh delat v knjižnico, je bila v bistvu pobuda nekaterih zaposlenih v tej hiši in takratnega župana dr. Štefana Čelana. Za mene je bila to – oditi s prejšnjega delovnega mesta sredi mandata – odločitev, ki sem jo moral temeljito prespati … Med stvarmi, na katere sem najbolj ponosen, je urejeno financiranje. Takrat, ko sem prišel sem, je to bilo nepredstavljivo. Bilo je potrebno veliko pogovorov z župani, da je to potrebno in zakaj je to potrebno. Po prvem mandatu sem bil že kar malo v dvomih, ali mi bo uspelo ali ne. To financiranje je bilo kar trd oreh, glede na to da ima ptujska knjižnica navječ občin ustanoviteljic in pogodbenic v Sloveniji.

Vesel sem, da sem imel dobre odnose s starejšimi kolegi, in da sem mladim, ki so pozneje prihajali v knjižnico, omogočil eksistenco na urejenem delovnem mestu s pogoji, ki so standard in jih marsikatera knjižnica v SLO ne dosega.

SMS: Nam, uporabnikom, se zdi taka knjižnica kar samoumevna, s takimi standardi kot jih ima danes …

MATIC NEUDAUER: Pomembno se mi zdi, da imamo načrtno nabavo. Da spremljamo podatke o tem, kaj bi ljudje želeli brati. Smo tudi osrednja območna, torej regijska knjižnica, in dobivamo obvezni izvod poublikacij za področje, ki ga pokrivamo s svojo dejavnostjo. Tudi takrat, ko so se začele ustanavajati višje in visoke strokovne šole, smo mi stopili v stik z vodji teh šol in prverili,  katero študijsko gradivo njihovi študentje potrebujejo. Prav tako pa tudi, ko je bila ustanovljena medicinska fakulteta v Mariboru, smo tudi velik del literature, ki ga potrebujejo študenti medicine, naročili in ga imajo tudi pri nas na razpolago.

SMS: Ja, kot uporabnik sploh ne pomisliš: kako je s sploh prostorom za nove nabave, s količino polic?

MATIC NEUDAUER: Knjižnica je zgrajena za fond približno 400.000 knjig. Zato je potrebno, da se gradivo, ki je poškodovano, ki se ne sposoja več, je pa bilo v nekem obdobju grozen hit – npr. DaVincijeve šifre smo imeli 40 izvodov, pa je bila čakalna doba še vedno dva, tri, mesece – izloča in premišljeno kupuje. Pogojem, ki ti jih stavba ponuja, se je treba prilagajat. Skozi »knjiga za evro« smo nefrekventne knjige ponudili bralcem in to je bilo zelo dobro sprejto. Poleg tega smo za društvo Soroptimistk opremili z odpisanim gradivom vse knjižne hiške, ki stojijo po mestu, pa tudi v drugih občinah s Ptujskega. Veliko vlog smo imeli od društvene knjižnice Vitomarci, Bukovci, od šol, vrtcev, da smo jim odpisano gradivo podarili.

SMS: Knjižnica ni le izposoja. Tu lahko bereš, študiraš, dobiš revije. Poleg tega imate ogromno dogodkov … niste samo knjižnica …

MATIC NEUDAUER: Knjižnice smo prerasle osnovni namem – izposoja in vračilo knjig. V teh 14-lih letih smo imeli ogromno predstavitev literarnih del, ciljno branje v okviru bralne značke za odrasle. Zagotovo imamo med vsemi slovenskim splošnimi knjižnicami primat glede izdaje del, katerih avtorji so moji sodelvci. Pomembno se mi zdi, da smo obudili nekatere ljudi, ki so na področju literature ogromno naredili. Obdelali smo Potrčevo zbirko, zbriko dr. Štefke Cobelj s področja etnologije, ki je že tonila v pozabo, praktično že pozabljenega Alojzija Remca, spomnili smo na Ingoličeva ptujska leta, bogato zbirko Iva Arharja, ki je bil navdušen zbiralec knjig s področja slovenistike, pa Antona Sovreta, našega največjega klasičnega filologa, ki je že rahlo tonil v pozabo, in njegov pomen. Zdigitalizirali smo vse ptujske časopise, ki so kadarkoli izhajali in so danes dostopni v digitalni knjižnci Slovenije; ogromen projekt. V širši, tudi evropski javnosti, smo dobili Slovneci prvi prevod Grate Posteritatis Žige Herbersteina, ki ga je hranila naša knjižnica. Omenjam le nekaj od teh monografij, saj vseh še veliko več. Skozi načrtno dologoletno delo smo zavarovali najstarejše gradivo, ki ga v knjižnici imamo. Nekaj s škatlami iz brezkislinskega papirja, nekaj z restavracijo knjig in tudi s predstavitvijov monografiji Iz zakladnice ptujske knjižnice. Številni turisti so namreč to gradivo želeli videti, a ga seveda ne moremo dati vsakemu v roke. Na razstavi v 3. nadstropju knjižnice pa lahko vidijo najstarejše knjige, brezplačno pa lahko vzamejo tudi večjezični katalog s podatki o tem gradivu.

Naši starejši bralci so nam izjemen vir informaciji. Brez njih ne bi bilo celovite predstavitve dela ljudi s tega področja.

SMS: Smo na Ptujskem dobri bralci?

MATIC NEUDAUER: Glede izposoje smo nekaj časa rahlo capljali na mestu. Zadnja tri leta pa imamo … – vse več se seveda bere tudi na spletu – …. tudi zaradi aktualne literature – od 2015, 2016, odkar imamo urejeno financiranje, torej tudi primeren fond za nakup gradiva, nam izposoja in obisk nenehno rasteta. Včasih se mi je zdela to utopija: 700 ljudi vsak dan v knjžnici in da bi imeli prek milijon transkacij. Ob mojem prihodu je bila to čista utopija. Zdaj imamo te številke že drugo leto.

SMS: Neverjetno, res, kakšne številke. Bravo. … Kakšni pa so izivi za knjižnico v prihodnosti? Kaj sledi v knjižničarstvu? Očitno bo tvoj naslednik prišel v urejeno, stabilno firmo. S kakšnimi izzivi se bo srečal?

MATIC NEUDAUER: Zagotovo bo trend razoja šel v smeri e-knjige. Bralci in mi se bomo morali prilagoditi; ob seveda klasični izposoji gradiva. Ne vem, kam bo peljala regionalizacija Slovenije, ustanovitev regij. Od 6 do 14 jih bo … Treba bo delati, da ptujska knjižnica ostane regijska knjižnica, ker je to povezano s financami. In regisjke knjižnice financira ministrstvo za klutro. Ptuj je postal koordinator domoznanske dejavnosti za vso Slovenijo. Moral si imeti reference in med splošnimi knjžnicami smo mi dejansko najbošlji na tem področju.

Kam bodo šle knjižnice, bi težko rekel. Gotovo je to e-knjiga, založnikov je dovolj, tujo literaturo tudi že kar nabavljamo … knjižnice morajo biti socialno čuteč zavod … nekateri doma nimajo računalnikov, pridejo k nam. … Težko je reči. V knjižnicah se veliko dogaja. Ponekod so edina kulturna ustanova v malih občinah. Sila pomembne so. Mislim, da bodo knjižnice kar ostale.

SMS: Matic, hvala ti za pogovor. Še enkrat: čestitke za veliko oljenko in za vse opravljeno v knjižnici. Za naprej pa: uživaj! In zdaj, čisto čisto zadje vprašanje danes še za direktorja knjižnice: kaj boš počel »od jutri«, ko boš upokojenec?

MATIC NEUDAUER: Verjetno bom postal takšen, kot večina upokojencev in mi bo vedno zmanjkovalo časa, sicer pa bom morda zjutraj malo dalje spal in imel več časa za moje najdražje. Seveda pa bo več časa tudi za moja najljubša hobija, to je delo na vrtu in urejanje okolice naše družinske hiše ter seveda branje, branje …


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: