Reševanje divjaka Kostanjška

Operacija uspela, zid obnovljen, drevo preživelo. Spomeničarji zadovoljni, drevesoljubi pa tudi.

Pred leti smo se lotili urejanja neke javne pvršine. Na njej so stala mogočna drevesa. Zaradi urediteve smo drevesa podrli. Tak je bil cilj, tak je bil načrt.

Zadnje mesece so urejali podporni zid pod proštijsko cerkvijo. Nad njim stoji lep, velik, mogočen divji kostanj.
Med urejanjem se je zid podrl.
Ogroženo je bilo tudi drevo nad njim.

Takrat, pred leti smo se občani menda vključili v zadevo “dreve” prepozno.
Iz tiste izkušnje nauka deležni “he, he, he, prepozni ste!”, smo se občani vključili v zadevo “Kostanjšek” pravočasno.

Nismo pisali o tem, ne javno govorili; a smo se temeljito pozanimali pri različnih virih:


Obnovitve tega opornega zidu so se tokrat lotili tako, da bi bili zadovoljni vsi: spomeničarji, gradbinci, naravno-varstveni zavod in tisti, ki jim je do tega, da divjak Kostanjšek ostane (t.i. “navadni občani”).

Divjak “Kostanjšek” je ostal živ!
Tudi če slučajno ne bi: že samo NAMERA, CILJ in HOTENJE, da se je vredno zanj potruditi in ga vključiti takega kot je, tu, kjer je, je bil pozitiven; naravo- in želje ljudi – vključujoč poseg.

In upam, da bo divjak Kostanjšek še dolgo živel.
Tak pristop daje upanje za naprej, za druge primere, za druge pristope.
Mogoče pa je ž.upanja -> ž.upanja. Ženska upanja?

***

P.s.: Vse skupaj me spominja na mojo čudovito zobarko, dr. Leonido V.: nekoč, ko sem že misilil, da bo ustni bager moral opraviti svoje – in sem si tega ob neznosni bolečini že kar želel – se je gospa borila za moj spodaj-levo-šest. Rezultat? Še danes stoji.
To se mi zdi fenomenalen pristop: poskušati rešiti, vključevati, ohranjati, do konca.

Konec zgodbe urejanja zidu pod proštijsko cerkvijo in kolateralna epizoda o “Divjaku Kostanjšku” je zame: skupnostni happy end.

Ploskam in se zahvaljujem vsem, ki ste projektirali, planirali, realizirali, nadzirali in tiščali zraven svoj nos.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: