Milan Kos: “Vedno bolj se zavedamo in čutimo željo po spremembi”

Pater Milna Kos, osebni arhiv

Po končani osnovni šoli v Destrniku se je kot minoritski semeniščnik vpisal na zasebno gimnazijo v Želimljem – Ig pri Ljubljani, ki so jo vodili salezijanci. Maturiral je na Gimnaziji Poljane v Ljubljani in s tem pridobil državno veljavno srednjo šolo. Minoritski samostan je bil v času njegovega delovanja leta 2009 tudi prejemnik velike oljenke Mestne občine Ptuj.
Vir: Spodnjepodravci.

SMS: Za uvod: pogovarjam se z različnimi ljumi na Ptuju, z vodji organizacij, društev, ljudmi »z ulice«, ustvarjalci, someščani … Veseli, ponosni smo, ko kdo slavi 25, 50, 100 let. Vaša »organizacija« je tu že … koliko let natančno?

MILAN KOS: Preteklo leto smo obhajali 780 let samostana. To pomeni, da zgodovinarji postavljajo ustanovitev samostana v leto 1239. Žal nimamo nobenega pisnega dokumenta, ki bi o tem govoril. Skozi zgodovino je ta letnica veljala kot verjetna. Tudi umetnosti zgodovinarji opredeljujejo to letnico kot možno. Naš samostan še danes hrani dve umetnini, ki sta dokaj hitro nastali v naši cerkvi. Imamo gotski kip Marije – tako imenovane Ptujske minoritske Madone, ki je bila postavljena v novo gotsko cerkev najpozneje ok. leta 1300. Podobno časovno opredelitev imajo tudi najdene freske, na katerih lahko prepoznamo sv. Frančiška Asiškega. Nekateri zagovarjajo, da gre za prvo upodobitev tega svetnika na današnjih tleh naše domovine.

SMS: Kako so takrat minoriti sploh prišli v Pettau? S kakšnim poslanstvom, vizijo kot se danes reče?

MILAN KOS: Na Ptuj so nas iz nemško govorečega področja povabili ptujski gospodje, ki so pred tem že leta 1230 ustanovili tudi dominikanski samostan. V imenu slazburških škofov so ti gospodje skrbeli za to ozemlje. Verjetno so se dobro zavedali, da lahko utrjujejo katoliško vero in skrbijo za izobraževanje v veri prav s pomočjo teh dveh samostanov. Dominikanski redovniki so se posvečali pridiganju in s tem poučevanju ljudi. Iz tega razloga so bili nastanjeni znotraj mestnega obzidja.

Poslanstvo Frančiškovih bratov minoritov je bilo živeti med preprostimi ljudmi.

Biti z njimi v vsakdanjem življenju in delu in v kolikor je možnost oznanjati evangelij – veselo sporočiloo odrešenju, ki nam ga je podaril Gospod Jezus Kristus.

V smislu tega so jih naselili zunaj mestnega obzidja. Predvidevajo, da je takrat na tem mestu, kjer je danes minoritski samostan, stala kapelica sv. Petra in Pavla.

Njihovo živlejnje in delo je gotovo bilo pričevalno, saj so v zelo kratkem času s pomočjo ptujskih in drugih gospodov kakor širše množice vernikov zgradili samostan in gotsko cerkev.

SMS: In kaj bi po vseh teh stoletjih lahko rekli krajše kot: »Prišli so, ostali in obstali.« Čestitke! To je pravi uspeh. Upseh na dolgi rok. Trajnostni 😉 Menjale so se države, družbenoekonomski sistemi … – minoriti ostajate. Verjetno so vaša temeljna izhodišča, smisel obstoja, namen, telos … enaki kot takrat. Pa vendarle: kaj opažate danes, kakšne so »posebnosti časa«, v katerih delujete?

MILAN KOS: Naše poslanstvo ostaja nespremenjeno. Živeti v tesni povezanosti z ljudmi. S svojim življenjem in tudi z besedami oznanjati veselo novico evangelija.

Skozi zgodovino je samostan bil dejaven na verskem, izobraževalnem in kulturnem področju. Naše prizadevanje želimo uresničevati tudi v sedanjem času v teh smereh.

SMS: Kako vi vidite Ptuj in okolje, v katerem delujete? Morda celo pogled na Ptuj na malo daljši rok in »uzrtek« v današnjost, zdajšnjost?

MILAN KOS: Pogled na Ptuj. Vsi se zavedamo, da brez materialne osnove ne gre. Žal pa smo danes vsi po vrsti zelo zahtevni na tem področju in želimo vedno več. Rekel bi, da nas to vodi v prostovoljno sužnost. Ob tem pozablajmo na človeške in duhovne vrednote. Zdi se mi, da se tega vedno bolj zavedamo in čutimo potrebo po spremembi.

V smislu tega gledam pozitivno in vidim, da se ta čut prebuja med odgovornimi za naše mesto in počasi, počasi tudi med prebivalci mesta.

SMS: Tako, po domače: smo Ptujčani verni ljudje? Imate kakšne statistike o »zunajih podobah« religioznosti? Obisku, krstih … ali v čem se »meri« vernost »tako, čisto na zunaj«?

MILAN KOS: Vernost je težko meriti po statistiki, čeprav tudi brez tega ne gre. Statiskita nas uvršča v povprečje mest v naši domovini. Čuti se upadanje podeljevanja zakramentov: krsta, birme, obhajil v cerkvi… Manj je tudi obiskovalcev maš in veroučencev. Z druge strani pa imamo vedno več posameznikov in družin, ki veliko bolj globlje in resno živijo vero, kot je bilo to nekoč, ko so mnogi predvsem iz tradicije in navad prakticirali versko življenje.

SMS: A kako odstopamo od slovenskega poprečja?

MILAN KOS: Vsaj izrazito tega ni videti.

SMS: Če se vrnem znova na vašo »bratovščino« kot organizacijo, skupnost: Verjetno imate tudi kakšne cilje, kot se reče. Temeljno poslanstvo ste mi razložili; kaj pa cilji, vizija ali po domače: kaj si želite doseči v prihodnosti? A pri vas, v RKC tudi govorite o takih rečeh kot so: cilji, strategije, vizije, pa merljivi kazalniki? Vem, precej neustrezno vse to zveni, ko ima človek v veliki sliki vero in duhovnost in take reči, ampak namerno govorim takole, čisto »organizacijsko« … in »posvetno« ….

MILAN KOS: Na žalost tudi zapademo takšni logiki. Vendar se vedno znova poskušamo ozaveščati in vračati k Jezusovemu sporočilo. Mi smo tisti, ki sejemo in zalivamo. Za rast je odgovoren Gospod.

Naša skrb in želja je, da bi se čim bolj približali idealu našega življenja, kot nam ga je zapustil sv. Frančišek. To pa je: Živeti po evangeliju po treh zaobljubah, ki so čistost, uboštvo in pokorščina.

SMS: Krasen zbor, glasbenike imate. Očtino tudi krasnega učitelja, motivatorja, animatorja. A načrtujete kaj novega na tem področju?

MILAN KOS: Zasebna glasbena šola prebuja mnoge mlade, da naprejujejo na tem področju. To rojeva tudi nove ideje in zamisli. Ostajamo odprti z željo, da tudi na tem področju ptujčanom ponudimo veliko lepega za njihovo kvalitetno življenje.

SMS: Če bomo leta 2025 evropska prestolnica kulture: a boste kako vključeni? Če vaših 800 let ni kultura, kulturna dedidščina … ?! Kako se vidite, kako bi se lahko videli v okviru take celoletne prireditve? Vas je kdo povabil, sodelujete s kom na to temo?

MILAN KOS: S svojimi vsebinami in načinom življenja smo vedno pripravljeni sodelovati. Seveda je od drugih odvisno, ali nas prepoznajo kot možne sodelavce in seveda tudi v ta namen tudi finančno podpreti.

SMS: Verjetno sem spraševal marsikaj, kar se vam zdi »preposvetno«. Kako bi še vi predstavili minoristki samostan na Ptuju; tako, čisto po vaše, kot se vam zdi najbolj prav in najbolj »polno«?

MILAN KOS: Bodimo ponosni na bogato zgodovino samostana in jo poskušajmo spozanati. Veselimo se sedanjosti tega samostana. Gledajmo z upanjem na njegovo prihodnost, da bo še naprej uresničeval svoje poslanstvo.
Te tri drže priporočam vsem Ptujčanom.

SMS: Gospod gvardijan Milan Kos, hvala vam za pogovor. Vse dobro samostanu in vašemu javnemu delovanju želim.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.