S Petrom Vesenjakom o: turizmu, krizi, času po

SMS: Peter, pogovarjava se v časih, ko se raje ni bi pogovarjal s teboj … Turizem je v času korone najbolj “fasal”. Si hotelir; te bom vprašal kar tisto boleče, “v živo”: kako ti je pri duši ta hip?

Zagotovo nikomur ni lepo pri duši v času te krize, ki nam je v veliki meri spremenila doživljanje življenja kot smo ga bili vajeni. Vsakomur pač na njegovem področju. Seveda je, glede na naravo te krize, za vsakogar od nas na prvem mestu misel na zdravje.

Meni osebno, ki sem že 34 let v turizmu in od tega med drugim tudi že 15 let hotelir na Ptuju, je to najtežja preizkušnja, ker je dejansko popolnoma onemogočena kakšnakoli dejavnost v turizmu in kot posameznik ne moreš prav ničesar narediti, da bi to spremenil, dokler kot, ne le lokalna ali nacionalna ampak, celotna globalna skupnost ne uspemo zajeziti epidemije in svetovne pandemije.

Turizem, kot vedno poudarjam, je namreč najbolj lokalni proizvod na tem svetu, ki se trži najbolj globalno.

V njem sta lokalni karakter in kvalitetno, varno in prijetno življenje in atmosfera lokalne skupnosti, ki sta bistvo turizma tesno povezana z globalno skupnostjo, od koder prihajajo turisti, in njihovim dojemanjem, potrebami in stanjem kvalitete življenja. Prav zato je turizem tisti, ki je s to krizo kot gospodarski in družbeni pojav bil prvi, najbolj globoko in bo tudi najdlje prizadet.

Zato so moja občutenja tega dogajanja zelo boleča, zame kot tudi za vse moje kolege in vse deležnike v stroki in v dejavnosti. Od zaposlenih v turizmu in gostinstvu, ki so takoj izgubili delo in službe, nas lastnikov in podjetnikov, ki smo izgubili posel in popolnoma vse prihodke ob tem, da določeni stroški tečejo naprej in je ogrožena naša poslovna substanca, preživetje in prihodnost.

S padcem turizma pa veliko izgubljajo tudi vsi dobavitelji turističnih in gostinskih podjetij kot so kmetijstvo, trgovina, proizvodnja jedi in pijač, čistilni servisi, storitve, kulturni ustvarjalci povezani s turizmom, ipd., do seveda turistov, ki ne morejo realizirati svojih doživetij in s tem izpolnjevati pomembnega dela svojega življenja in duha.

Pozitivni del tega časa in razmer je za vse nas vsaj možnost preživljanja več časa v najožjem družinskem krogu, se tolažim. V tem času pač razmišljam, kako naprej, po tem, ko bo kriza premagana in bom lahko ponovno zagnal delovanje Hotela Mitra in tudi druge projekte v turizmu in se, upam, ponovno ukvarjal s tem, čemur sem posvetil svoje življenje.

Razmišljam o tem, ali bo to lahko že letos poleti, jeseni ali šele na pomlad ali poletje naslednje leto. Razmišljam o tem, ali bom uspel preživeti do takrat in kaj lahko sam storim za to in to tudi počnem v okviru možnega. Veliko razmišljam tudi o tem, ali bodo ukrepi, ki se pripravljajo v državi, morda tudi kakšni ukrepi v lokalni skupnosti takšni, da bodo omogočili in resnično pomagali, da preživimo ta čas in ali bo na koncu preživetje bolj odvisno od tega, kako se bo kdo uspel znajti po svoje.

Zame osebno je čas brez turizma tudi čas brez svobode, brez odprtosti in posledično čas ogrožanja upanja v boljši svet. Upam samo, da se bomo vsi skupaj iz te izkušnje vsaj veliko in dovolj naučili.

SMS: Je vlada v teh protikoronskih zakonih targetirala turizem? Občutek imam, da se vsi jasno zavedamo, kako zelo ogrožena panoga gospodarstva je zdaj turizem. Kaj bi turističnim delavcem najbolj pomagalo, kakšni ukrepi?

PETER VESENJAK: Vlada je, zaenkrat vsaj v delu ukrepov za blaženje posledic epidemije Covid-19, naslovila tudi problematiko turistične dejavnosti. V prvem paketu ukrepov so to nadomestila za plače delavcev na čakanju, t.j. največ do 80% povprečne plače v Sloveniji, kar je sicer splošni ukrep, ki pa seveda pomaga tudi turizmu, saj so dobesedno vsi zaposleni v turizmu čez noč ostali brez dela in najprej je bilo potrebno zagotovo reševati njihovo socialno varnost, bodisi z čakanjem na delo ali z odpovedjo delovnega razmerja iz poslovnih razlogov in nadomestilom na zavodu za zaposlovanje in ponovno zaposlitvijo po ponovnem zagonu dejavnosti.

Vlada sedaj pripravlja drugi in verjetno še tretji paket ukrepov. Žal se nekako ne morem znebiti občutka, da se o problematiki turističnega gospodarstva v vseh javnih razpravah o potrebnih ukrepih za reševanje gospodarstva, v in po tej krizi, veliko premalo sliši in da bodo zaradi tega ukrepi za rešitev te dejavnosti premalo odločni. Iskreno upam, da se motim.

Turizem je namreč, že po dosedanjem poteku krize in po tem kar lahko v zvezi z nadaljnjim potekom ukrepov zaradi svetovne pandemije Covid-19 slišimo od mednarodnih in nacionalnih zdravstvenih institucij in voditeljev, v Sloveniji izgubil med 57 do 67% nočitev v primerjavi z lanskim letom.

Ob 72 % odvisnosti Slovenskega turizma od mednarodnih trgov, torej tujih gostov, domači gostje v primeru, da se ukrepi za domača potovanja v poletju letos sprostijo, ne morejo rešiti poslovanja turističnih ponudnikov v letu 2020.

Ogroženih do 27.000 delovnih mest

V celotni verigi turističnih in s turizmom povezanih dejavnosti v Sloveniji je zaardi posledic pandemije izgubljenih od 2,4 do 2,7 milijarde EUR prihodkov in skupaj ogroženih od 23.000 do 27.000 delovnih mest.

Izgubljamo od 1 do 1,2 milijardi EUR dodane vrednosti. To pomeni, da se bo, samo na račun zgodovinskega izpada v turizmu, slovenski BDP v letu 2020 lahko znižal za 4 do 5%.

Tudi na Ptuju

… smo iz naslova izpada turističnega povpraševanja izgubili že med 90.000 do 100.000 nočitev, kar predstavlja 58% do 67% od lanskoletnih nočitev, več kot 4 milijone EUR prihodkov neposredno v turistični dejavnosti in skupno v celotni verigi turizma več kot 10 milijonov EUR prihodkov.

Na Ptuju je ogroženih že več kot 130 delovnih mest v celotni turistični dejavnosti in ob 66 % odvisnosti ptujskega turizma od tujih gostov, katerih obisk je v zadnjih 5 letih tudi konstantno naraščal, smo v tej krizi tudi zelo izpostavljeni.

Tudi, če se bodo ukrepi po maju ali juniju letos sprostili za domača potovanja in gibanje prebivalcev znotraj Slovenije, ne bomo mogli nadomestiti tega izpada do mere, ki bi, vsaj ne nastanitvenim turističnim ponudnikom, zagotavljala pokrivanje običajnih stroškov poslovanja. Tako da se, za tiste nastanitvene gostinske obrate, in destinacije, ki smo odvisni predvsem od tujih trgov, postavlja vprašanje smiselnosti zagona poslovanja, dokler ne bodo sproščena mednarodna potovanja, torej, da bo obvladan novi koronavirus bodisi s cepivom, precepljenostjo ali prekuženostjo svetovnega ali vsaj evropskega prebivalstva ali pač na drug način.

V nekoliko boljšem položaju bodo po sprostitvi domačih potovanj na Ptuju recimo Terme Ptuj kot zdravilišče, ki ima pomembnejši delež gostov iz domačega trga ali pa gostinski lokali s hrano in pijačo in ponudniki športno rekreacijskih storitev, ki bodo lahko nadomestili promet z gosti iz Slovenije in domačini, ki bodo “lačni” ponovne svobode, druženja, rekreacije, ipd.

Prav zato bi morala Vlada in Državni Zbor RS z veliko odločnostjo in popolnim razumevanjem situacije pomagati izvozno usmerjenemu turističnemu sektorju v Sloveniji, ki je zaradi zunanjih okoliščin utrpel nenadomestljivo in totalno škodo, ki je ni mogoče nadomestiti na trgu. Najprej s tem, da se podaljšajo že veljavni ukrepi pomoči iz prvega paketa za turistični sektor še vsaj za 3 mesece po ukinitvi omejevalnih ukrepov, saj bo turistični in gostinski sektor tudi po zagonu dejavnosti še vedno imel znatno večje stroške od prihodkov iz poslovanja, zaradi postopnega vračanja zaupanja. Prav tako turistični ponudniki, ki imajo večje objekte turistične infrastrukture kot so hoteli, penzioni, gostišča, restavracije, gostilne, zdravilišča, ipd. ne moremo zdržati stroškov, ki so ostali tudi po zaprtju objektov in prenosu zaposlenih na čakanje ali na zavod za zaposlovanje, to so stroški t.i. hladnega pogona objektov, kot so omrežnine, priključnine, NUSZ, razne takse, najemnine, ipd.

Tudi objekti in podjetja in podjetniki morajo preživeti, da bodo dejavnost nekoč lahko ponovno zagnali. Tukaj bi morala država in tudi lokalne skupnosti vskočiti z veliko skrbnostjo in neposredno državno oz. lokalno pomočjo. Naslednji ukrep Vlade in DZ RS, ki bi moral biti na mizi pa je zagotovitev ugodnih likvidnostih posojil turističnemu gospodarstvu za financiranje ponovnerga zagona dejavnosti, ki bo težak in podjetja in podjetniki v in po tej krizi nimajo več na razpolago lastnih likvidnih sredstev ali zalog za financiranje ponovne oživitve dejavnosti in vstopa na trg. Ne pozabimo namreč, da je ta kriza udarila ravno po koncu zimske sezone, ki je najnižja po turističnem prometu in prihodkih od še vedno visokih stroških, v vsej Sloveniji in tudi na Ptuju, in so vse rezerve, ki so podjetjem in podjetnikom ostala, po sicer uspešni lanski sezoni, bila izčrpana.

Seveda se podjetniki lahko v tem času samo pripravljamo in načrtujemo ponovni zagon v novih razmerah in novih prioritetah in upamo, da bodo ukrepi države in lokalnih skupnosti odločno pripomogli k temu, da bomo preživeli.

V nasprotnem primeru, bo “pokrajina” slovenskega in tudi ptujskega turizma po zaključku te krize zelo dolgo izgledala zelo drugače in mislim, da ne v pozitivnem smislu drugačnosti.

SMS: Številke, ki jih navajaš, so neizprosne. Razlogi razumni. Ukrepi smiselni. Peter, a si ti turizem imel v mislih že v srednji šoli, ko sva se spoznala? Oz. kako te je “zaneslo” v to banžo? “Zanašanje” ali odločitev? A si že kar po faksu bil v prvi “ptujski vladi” šef za turizem? Nam prosim malo osvežiš svojo profesionalno pot?

PETER VESENJAK: V srednjo šolo sem “zašel” v novem trendu in prvem valu informatizacije družbe. Radoveden nad prvimi pojavi IT v družbi v začetku 80-ih let prejšnjega stoletja sem se vpisal na srednješolski program računalniški tehnik za sisteme in logiko ali po domače računalniški “hardware”, ki je potekal najprej na srednji elektro šoli in potem na II. gimnaziji v Mariboru, kljub temu, da sem bil vedno navdušen predvsem za odnose med ljudmi in tuje jezike.

Po srednji šoli sredi 80-ih sem se zaradi tega poskusil vpisati na študij tujih jezikov na FF v Ljubljani, a sem žal po nerodnosti zamudil vpis in nadaljeval študij na programu računalništva na Fakulteti za matematiko in računalništvo v Ljubljani, za katerega sem pred tem že opravil sprejemni izpit. Po nekaj mesecih tega študija se je prelomilo v meni in sem si rekel:

“To ni zame, to ni tisto kar želim početi v življenju”,

kljub temu pa moram priznati,  da so mi znanja s področja računalništva tudi koristila v kasnejšem delu. Po tem sem enostavno odšel domov, brez konkretnega rešitve a z željo, da počnem nekaj kar bo v meni. Takrat, to je bilo konec ’85 in začetek ’86 sem napisal dobesedno stotine prošenj za delo, da bi imel neko materialno osnovo do pričetka naslednjega študijskega leta, ko bi se vpisal na program, ki bi bil dovolj blizu mojim željam.  Prošnje so bile bodisi neodgovorjene ali vse negativne, na koncu pa je na eno od prošenj za delo, ki sem si ga najbolj želel,  prišel pozitiven odgovor in povabilo na tristopenjsko testiranje. Šlo je za takrat največjega organizatorja potovanj v bivši Jugoslaviji z največjo mednarodno mrežo poslovalnic, tj. bil “Yugotours”. Prijavil sem se za delo turističnega predstavnika v turističnih destinacijah v Jugoslaviji za njihovo poslovalnico London ali Frankfurt.  Uspešno sem opravil osebni pogovor, pisne in praktične teste, ki  so potekali v mesecu marcu ‘86 v takratnem hotelu “Holiday Inn” v Ljubljani in “Hotelu Lav” v Splitu in sredi aprila ’86 pričel z delom predstavnika za britanske turiste, ki so prihajali v hotele v Bovcu, Kobaridu in Tolminu, torej zgornjem Posočju, ki je trajalo do konca poletne sezone sredi oktobra.

Takrat sem bil najsrečnejši človek

in delal sem noč in dan, saj sem moral poskrbeti za udobno in varno bivanje britanskih gostov od njihovega prihoda iz letališča, v hotelu, izletov v okolico in bližnjo tujino in reševanja zdravstvenih in drugih težah, skratka biti vselej na voljo. Tisto leto, t.j. ’86, je bilo rekordno leto v turizmu za takratno Jugoslavijo in tudi za Slovenijo po številu gostov in prenočitev, ki se je prvič preseglo kasneje šele čez 25 do 30 let. Delali smo ogromno in moram reči tudi zelo profesionalno in to je bila zame intenzivna izkušnja, ki je opredelila moje nadaljnje življenje. Po tej sezoni sem s strani gostov prejel tudi eno najvišjih ocen od vseh predstavnikov Yugotours-a v Jugoslaviji, ki jih je bilo preko 300, in zato s strani Yugotours-a tudi posebno nagrado.

Kasneje to leto sem se jeseni vpisal na študij Ekonomije na takratni VEKŠ (danes EPF) v Mariboru in obiskoval dve smeri: Mednarodni ekonomski odnosi in Turizem, kjer sem kasneje diplomiral.  Potem sem naslednje leto od pomladi do jeseni ponovno nadaljeval delo turističnega predstavnika za Yugotours London, takrat v hotelih na Bledu. Tako sem dve leti izmenično študiral in delal v turizmu. Po moji vrnitvi na Ptuj iz Bleda sem dalje študiral in hkrati konec ’87 ustanovil svoje prvo podjetje “Charlie d.o.o.” s katerim sem v sodelovanju z mojimi prijatelji organiziral tečaje tujih jezikov in prireditve na turističnih lokacijah in hotelih. Med drugim sem v poletnih mesecih od 1988 do 1990 organiziral, najprej v narodnem domu na Ptuju, potem pa na Ptujskem gradu  v prostorih nekdanje restavracije in na zunanji terasi,  zelo dobro obiskane “Večno zelene plesne večere” z glasbenim programom, plesno glasbo in gostinsko kulinarično ponudbo v sodelovanju s takratnim gostinskim podjetjem Haloški Biser.  Medtem sem bil, v časih vrenja sprememb v družbi, tudi aktiven v mladinski organizaciji na Ptuju in v javnih razpravah pri pripravi kritičnih pogledov in predlogih razvoja turizma na Ptuju. 

Po osamosvojitvi Slovenije in spremembi političnega sistema, za kar sem se tudi sam vneto zavzemal, sem bil spomladi let 1991 povabljen in imenovan za člana lokalne vlade oz. Izvršnega sveta Skupščine Občine Ptuj za področje turizma in trgovine.

Takrat, pred reorganizacijo lokalne samouprave, je občina Ptuj obsegala še vseh 18 občin na območju mesta Ptuj, Ptujskega polja, Dravskega polja, Haloz in Osrednjih Slovenskih Goric, ki so danes samostojne občine na območju UE Ptuj.  Po sodelovanju v osamosvojitvenem procesu na lokalni ravni in vzpostavitvi nove lokalne uprave, smo v izvršnem svetu takrat želeli med drugim postaviti novo vizijo razvoja turizma in umestiti Ptuj najprej na ustrezen prepoznaven položaj med turističnimi destinacijami v Sloveniji in tudi v tujini ter sprožiti naložbeni ciklus in pogoje za aktivnejši razvoj turizma. V teh letih, zaradi posledic vojne za Slovenijo in nadaljevanja vojnih delovanj v soseščini na Balkanu, sicer niso bile najbolj ugodne razmere za razvoj turizma. Pa vendar smo izvedli kar nekaj odmevnih projektov, ki so rezultirali v povečano prepoznavnost Ptuja in kasneje tudi v naložbeni ciklus.

Med drugim smo z oblikovanjem nove celostne podobe in kampanje ptujskega turizma pod nazivom “Ptuj – Zakladnica tisočletij” in slogani za ciljno pozicioniranje naše ponudbe, kot so bili: “Ptuj – mesto stoterih zakladov”, “Ptuj – mesto stoterih dobrot”, “Ptuj – mesto stoterih obrazov”. “Ptuj – mesto stoterih vrat” in “Ptuj – mesto za žur”, uspeli narediti Ptuj prepoznaven v Sloveniji in ga umesiti na turistični zemljevid Slovenije. S to podobo smo izvedli tudi označevanje mesta, zgodovinskih spomenikov, uličnih tabel, označb in prve prodajne promocijske akcije, takrat še predvsem za izletniško ponudbo.  Preoblikovali smo Kurentovanje iz enodnevnega dogodka v 10 dnevno etnografsko karnevalsko prireditev, ki z določenimi, morda še premalo, modifikacijami vztraja še danes.

Na Ptuj smo poskušali opozarjati in ga olepševati in vabiti goste s številnimi akcijami, med katerimi je bila zelo odmevna tudi barvanje ptujskih vrat, s strani domačinov in naših partnerjev. To je simboliziralo odprtost Ptuja, odpiranje vrat v še premalo pozanne skrivnosti našega mesta in okolice in to, da domačini gostoljubno olepšujemo in odpiramo naše mesto za prihod gostov. Domačine smo vabili k sodelovanju in aktivnemu oblikovanju podjetniške ponudbe s sloganom “Ptuj – zakladnica tisočletij je v naših rokah”. Nekaj let za temi kampanjami in izboljšanjem turističnih tokov v naši regiji in državi, po letu 1999 in 2000, se je postopno pričel tudi naložbeni ciklus na Ptuju s hotelom Primus v Termah Ptuj in številnimi manjšimi hoteli, apartmaji, sobodajalci in gostinci, ki sooblikujejo tudi današnjo turistično podobo mesta. 

Zaradi opaznosti takratnih kampanj za razvoj turizma na Ptuju sem bil v prvi polovici 90-ih let večkrat povabljen kot zunanji sodelavec ali v debatne skupine za sodelovanjje pri ukrepih in strategijah razvoja turizma v Sloveniji s strani Ministsrstva odgovornega za turizem v Vladi RS.

V letih 1993-1994 sem kot soavtor sodeloval pri oblikovanju takratne Resolucije o strateških ciljih RS na področju turizma in sicer za področje Ljubljane in mestnega turizma v Sloveniji. Po uspešnih aktivnostih v občini Ptuj in uspešnega strokovnega sodelovanja z Ministrstvom, sem spomladi leta 1995 bil, kot najmlajši član star 28 let, povabljen v Vlado RS kot Državni sekretar za turizem na Ministrstvo za gospodarstvo. To funkcijo sem opravljal skoraj tri leta, do jeseni 1997.

Po tem, ko sem bil star 31 let, sem se odločil, da je čas, da se vrnem v podjetništvo in svoje turistično znanje in izkušnje preizkusim na trgu s konkretnimi projekti. Zato sem takoj zatem ustanovil svoje podjetje Hosting d.o.o., ki je bilo specializirano za svetovanje, inženiring in naložbe na področju turistične dejavnosti. Prva leta podjetništva so bila huda in posla ni bilo veliko. Vendar sem stisnil zobe, vztrajal in veliko delal in v nekaj letih so prišli tudi uspehi. Še danes po 23 letih podjetje Hosting d.o.o. deluje, kljub mnogim težavam in preizkušnjam, katerih sem bil deležen kot relativno mlad podjetnik in še posebej v času svetovne finančne krize pred 10 leti.

Kot podjetnik sem se, v določenih časih tudi z 20-25 zaposlenimi strokovnimi sodelavci, izredno intenzivno in vztrajno ukvarjal s projekti razvoja turizma za javne institucije, zasebne vlagatelje, projektiranjem in izgradnjo turističnih objektov v zasebnem sektorju, svetovanjem in analizami na področju turizma za javni in zasebni sektor ipd. 

S ciljem, da bi strategijo razvoja turizma na Ptuju, ki sem jo vodil pred leti in svetovalno in inženiring delo podjetja Hosting d.o.o., občutil in k njemu po svojih zmožnostih konkretno prispeval tudi sam in delil usodo sektorja in tudi zaradi moje osebne afinitete do mesta Ptuj in njegove veličastne zgodovine, romantične podobe in drugih danosti, sem se odločil da leta 2005 prevzamemo Hotel Mitra na Ptuju, ki smo ga leta 2008, z največjo zasebno naložbo v starem mestnem jedru Ptuja, tudi v celoti prenovili in razširili njegove kapacitete. Hotel Mitra brez prekinitve, do te korona krize, deluje 24 ur na dan 365 dni na leto, v okviru našega podjetja že 15 let. Neposredno v hotelu, ob dragoceni pomoči celotne družine, zaposlujemo tudi 10 do 12 ljudi. Ob tem nadaljujem tudi svetovalno delo na področju turizma in s turizmom povezanih dejavnosti za razlićne naročnike v zasebnem in javnem sektorju v Sloveniji in v tujini. 

V turizmu delujem in z njim intenzivno, dobesedno vsak dan, živim na vseh ravneh torej že 34 let. V zadnjih 8 letih sem svoje delovanje, tudi kot posledico velike finančne krize in iskanja izhodov za poslovno preživetje in nadaljnji razvoj, razširil tudi na področje obnovljivih virov energije, konkretno inovativne geotermalne energetike, kjer kot nadaljevanje mojih aktivnosti in projektov na področju turizma in posebej zdraviliškega turizma,  svetujem in sodelujem z mednarodnimi partnerji pri zagonu in širitvi inovativnih tehnologij v proizvodnji zelene električne in toplotne energije iz geotermalnih virov v regijah srednje in JV Evrope.  Turizem, v vsej svoji kompleksnosti, ni samo moj posel ampak je tudi moj način življenja in razmišljanja.

SMS: O, krasna storija; pol tega nisem vsedel, čestitam, Peter za nazaj. Pa še za trenutek ostaniva v preteklosti: ko sem tam hodil v šolo, Ljulbjane ne bi nihče imenoval kot turistične destinacije. Portorož, Bled, Piran, ja; Ljubljana – ne. Danes je verjetno prva slovensks turistična destinacija. Sprašujem: kje je Ptuj bil, kje je in ali bi se lahko prebil na “stopničke” slovenskega turizma? (Zanemariva ta hip krizo, ki bo vse vrnila na nek način na start /razumem, jasno: nekateri bodo imeli prenost/).

PETER VESENJAK: Ja Ljubljana je v dveh desetletjih povsem spremenila svojo pozicijo tako na turističnem zemljevidu, kot tudi v veliki meri v svoji podobi. Še v 90.-ih letih prejšnjega stoletja in seveda tudi prej je Ljubljana bila  bolj poslovna in mestna poslovno-turistična destinacija, ki je večino turističnih prenočitev ustvarila jeseni, pozimi in spomladi ter med delovnimi dnevi tedna in je bila prazna v poletnih mesecih in med vikendi.

Danes Ljubljana ni več toliko poslovna destinacija temveč zelo tipična turistična destinacija, ki dosega najvišjo zasedenost v poletnih mesecih in tudi med vikendi in je veliko manj zasedena v zimskih mesecih. Z ljubljanskim turizmom sem se tudi sam veliko strokovno ukvarjal, kot sem že rekel v prvi polovici 90.-ih let in potem tudi kot avtor “Strategije razvoja in trženja ljubljanskega turizma v obdobju 2007 do 2013”, torej v obdobju zagona rasti.  Ljubljana je še pred 15 leti raspolagala z 9,3 % vseh turističnih sob v Sloveniji, danes pa z 11 % vseh sob. Prav tako je Ljubljana še leta 2005 s 579.000 prenočitvami realizirala zgolj 7,6 % vseh turističnih prenočitev v Sloveniji, v letu 2019 pa s preko 2 milijona prenočitvami, torej skoraj štirikrat več kot pred petnajstimi leti, dosega kar 13,2 % vseh prenočitev in izrednih 17,6 % vseh tujih prenočitev v Sloveniji.

V Ljubljani so turistični ponudniki v zadnjem letu realizirali kar 96 % vseh prenočitev s tujimi gosti. Ljubljana je torej postala ”top” turistična prestolnica Slovenije. To je sicer res odličen premik v turističnem smislu, vendar relativno zmanjševanje poslovnega življenja v Ljubljani, v primerjavi z drugimi prestolnicami v Evropi in tudi v JV Evropi in izredna večinska odvisnost od klasičnega turizma, lahko povzroči tudi velika negativna nihanja ob določenih krizah, kar je in bo tudi primer ob posledicah sedanje pandemije. Tudi dejstvo, da je ljubljanski turizem odvisen tako rekoč v celoti od mednarodnih gostov in še to v veliki meri letalskih, lahko pomeni še dodatno težavo pri okrevanju turizma od posledic pandemije Covid-19.  Izziv, s katerim se zraven tega sooča Ljubljana, pa je tudi relativno kratka povprečna doba bivanja turistov, ki je v letu 2019 sicer dosegla 2 dneva, pred petnajstimi leti pa je bila celo 1,8 dni, kar kaže na tranzitno in krožno naravo potovanj turistov v in skozi Ljubljano in je tudi značilno za tovrstne mestne turistične destinacije. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da je v Ljubljani turizem postal generator razvoja, gospodarske rasti in dodane vrednosti mesta na mnogih področjih.

Ptuj je zgodovinsko, ob koncu 19. stoleta in v začetku 20. stoletja, v času Avstroogrske postajal vse bolj prepoznavna in priljubljena turistična destinacija na osnovi ugodne lege, zgodovine in muzejskih postavitev, vina in kulinarike in tudi ugodne mikro klime Južne Štajerske, v kateri je bilo za tiste čase kar znatno število hotelov, penzionov ter gostinskih lokalov.

Kasneje po 1. svetovni vojni je ta razvoj bil nekako upočasnjen in prekinjen z drugo svetovno vojno.

V času socialistične Jugoslavije pa Ptuj turistično ni bil opaženo mesto oz. destinacija.

Prepoznaven je bil sicer po svoji zgodovinski vlogi, podobi in pomenu, kar seveda težko ostane neopaženo.

Resnih turističnih in naložbenih premikov v drugi polovici 20. stoletja na Ptuju ni bilo razen res široke ponudbe na gostinskem področju, izgradnje najprej manjšega in edinega hotela Poetovio, zatem kopališča v ptujskih toplicah  in s tem povezanim izletniškim turizmom in nekaj tradicionalnimi prireditvami. V tem času in vse do 90-ih let je Ptuj bil predvsem izletniška in enodnevna tranzitna turistična destinacija, brez resnih nastanitvenih turističnih kapacitet in infrastrukture.  

Šele naložbeni ciklus, ki se prične v 90-ih letih in od prvega desetletja 20. stoletja naprej na Ptuju z izgradnjo in prenovo hotelov, penzionov, apartmajskih enot in sobodajalcev ter tudi premiki na področju vinske ponudbe, kulinarike, muzejske dejavnosti, umetniških festivalov in kulturnih prireditev pričenjajo Ptuj postopno ponovno oblikovati v turistično destinacijo “kot bi lahko bila”.

V trenutni  “konstelaciji” slovenskega turizma je Ptuj žal še vedno zelo majhna zvezda a upajmo, da bo postajal vedno bolj svetla in nekoč morda najsvetlejša zvezda butičnega mestnega in kulturnega turizma.

V letu 2019 smo namreč na Ptuju s 157.000 vsemi turističnimi prenočitvami realizirali zgolj 0,99 delež vseh prenočitev v Sloveniji in le 0,8 % delež vseh tujih prenočitev. Od tega je bilo sicer že 57 % tujih prenočitev in 43 % prenočitev domačih gostov. V zadnjih letih je na Ptuju zelo naraščalo število tujih prenočitev in tudi njihova povprečna doba bivanja, kar je zelo dober trend. Povprečno so se gostje, ki so prenočevali na Ptuju zadržali 2 – 3 dni, kar je še vedno nižje od slovenskega povprečja, ki znaša 2 – 5 dni, a več kot v Ljubljani ali Mariboru, kar gre sicer iskreno pripisati predvsem karakteristiki daljših prenočitev zdraviliških gostov v Termah Ptuj.

Pozitivno v ptujskem turizmu je tudi njegova relativno dobra sezonska porazdeljenost z nekaj realnimi rezervami v zimskih in pomladnih mesecih. V poletnih mesecih ustvarimo 40 % vseh prenočitev v letu, v jesenskih in pomladnih mesecih po 21 % in pozimi 18 % vseh nočitev v letu. Po skupnem številu prenočitev se Ptuj trenutno med vsemi občinami v Sloveniji uvršča na 22. mesto.

So pa seveda še drugi kazalniki, kot je recimo število enodnevnih obiskovalcev, kjer je

Ptujski grad s 50.000 do celo 80.000 obiskovalci na leto vseeno ena najbolj obiskanih muzejskih točk v Sloveniji.

Zatem je tukaj tudi izredno visok tranzitni promet, ki poteka po Pyhrnski avtocesti mimo Ptuja in generira tudi številne krajše dnevne postanke ali oddih in posledično gostinsko in trgovsko potrošnjo na Ptuju. Tukaj so tudi dnevni obiskovalci številnih festivalov in drugih prireditev, ki potekajo v mestu ter obiskovalci kopališča v ptujskih termah, ki generirajo gostinsko, trgovsko in drugo storitveno potrošnjo. Pa še kakšne pokazatelje, ki jih je sicer težko natančno meriti, bi se našlo, po katerih se relativno dobro uvrščamo. 

Verjamem, da je priložnost Ptuja oblikovati romantično butično turistično destinacijo

na osnovi čudovite zgodovinske podobe in lepote tisočletij mesta, kulinarične in vinske kulture, ki temelji na bogatem in tradicionalnem naravnem zaledju, umetnosti in kulturni ustvarjalnosti, ki mu daje šarmantno živahnost in človeško prijetnost in na zdravju in dobrem počutju iz termalnih vrelcev in stika z naravo.

V skladu s to vizijo poskušam in se trudim tudi sam ravnati pri svojem delovanju v mestu. Med glavnimi izzivi pa vidim še vedno preveč zanemarjeno in zapuščeno zgodovinsko mestno jedro, brez konsistentne politike in modela upravljanja in razvoja te največje danosti oz. območja mesta. Prav tako ostaja izziv veliko pomembnejša vloga Pokrajinskega muzeja v razvoju mesta in njegove turistične podobe, pri čemer smo pred leti izgubili celo razstavišče najpomembnejše zbirke, na kateri je bil utemeljen Pokrajinski Muzej –  t.j. arheologije. Med izzivi je tudi nenehno pospeševanje razvoja kvalitete in mednarodne prepoznavnosti naše kulinarične ponudbe in pozicioniranja Ptuja kot slovenske prestolnice vinske kulture.  Še vedno veliko premalo izkoriščena priložnost pa je tudi odlična geo-prometna lega in tranzitni promet, od katerega bi lahko v turizmu in povezanih storitvah Ptujčani imeli veliko več koristi namesto predvsem prometnih obremenitev. Zdi se mi, da na področjih kjer ima Ptuj vse atribute, da bi bil prvak, torej najbolj prepoznaven, v Sloveniji in tudi v veliko širšem prostoru, zaostajamo, ker se kot skupnost ne odločimo za prave prioritete ali včasih tudi ne prave načine  v razvoju, naložbah in pozicioniranju mesta. Želim si da bi bili vsi skupaj in vsak posamično pri tem veliko boljši. Čim prej.

SMS: Iskrena hvala ti za tale izčrpen pogovor, natančne podatke in zanimiva dejstva. Kaj ti pa želim, Peter, pa veš; in to čim prej.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.