Z vodstvom PTUJ2025 o: EPK2025

SMS: Martina Magdič je v intervjuju dobro povedala: članov ekipe EPK ni treba posebej predstavljati. Poznamo vas – kulturniki pa itak -, kot se reče. Zato morda le par besed vsak o tem, kaj konkretno počne oz. za kaj je zadolžen pri projektu EPK Ptuj2025?


Aleš Šteger
Ptujčan, urednik, gonilna sila Dnevov poezije in vina, najprej in najbolj pa pesnik. Vodja kandidature EPK PTUJ202.

Aleš Novak
Gledališki režiser, ex direktor JAK, ex direktor Urada za kulturo MO Maribor, umetniški direktor FBS. Svetovalec in pripravljalec strateških dokumentov.

Mitja Čander
Publicist, založnik, urednik, komparativist. Glavni strateški svetovalec kandidature Ptuj – EPK.


ALEŠ NOVAK: Naše naloge niso strogo ločene, skupaj razvijamo in pripravljamo kandidaturo, od programskih do izvedbenih vidikov. Sam sem se največ časa posvečal konkretni pripravi dokumentacije – Lokalnega programa za kulturo MOP ter prijavne knjige EPK – Ptuj 2025, sodeloval pa sem tudi pri ostalih aktivnostih, denimo pri posvetih s projektno skupino za EPK, usklajevanjih na MOP ipd.

ALEŠ ŠTEGER: Delujemo kot tim in kot taki se moramo tudi nenehni prilagajati novim izzivom in okoliščinam. Moja specifična naloga je zagotovo držati pregled nad celotnim procesom in v danih trenutkih sprejemati odločitve, ki so v prid kandidaturi. Ob tem pa nenehno omogočati širši javnostim, da prepozna tisto, kar pogosto vidimo le lokalci in kar se nam zdi prepogosto samoumevno. Recimo, da je Ptuj izjmno mesto z izjemnimi zakladi tisočletij in izjemnimi kreativci. Potem pa je moja naloga v drugem koraku zastavljati na lokalnem nivoju vprašanja, ki so lahko tudi neprijetna, recimo, kako narediti nekaj vidnega in pomembnega še bolj vidno, bolj prepričljivo, boljše. Tukaj se vse začne, ustvariti znotraj mesta in regije pripravljenost na kandidaturo in na vse procese, tudi tiste potencialno neprijetne in neudobne, ki jih kandidatura za EPK potegne za sabo. Sem vedel, da ne bo enostavno? Sem. Zato sem toliko bolj hvaležen vsem, ki to razumejo in kandidaturo odkrito in aktivno podpirajo.

SMS: Čez nekaj dni boste v Ljubljani svetu strokovnjakov predstavili ptuskjo »knjigo«, ki nas bo popeljala v drugi krog kandidature. Na kaj stavimo na Ptuju? V čem smo močni oz. s čim bomo prepričali odločevalce, da dobimo naziv prestolnica kulture 2025?

ALEŠ NOVAK: Naše temeljno izhodišče je transformacija oz. preobrazba Ptuja v sodobno, pretočno, ustvarjalno in mednarodno povezano mesto, ki bo prebivalcem zagotavljalo visoko kakovost bivanja, vključno z novimi zaposlitvenimi priložnostmi na področjih kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti,  in privlačne vsebine za domače in tuje obiskovalce. Podobno velja tudi za vključeno regijo, EPK je tudi objektivno gledano, na ravni rezultatov, eden najučinkovitejših evropskih razvojnih projektov. Mesta, ki so bila pri izvedbi tega projekta uspešna, so dejansko izvedla transformativne procese na mnogih ravneh, od revitalizacije opuščenih industrijskih objektov, tesnejše povezanosti z evropskimi dogajanji na področjih umetnosti, kulture, urbanizma, izobraževanja, znanosti in gospodarstva, vse do inovativnih načinov notranjega povezovanja in vključevanja skupnosti. Njihova identitetna podoba je revitalizirana, razvila so se v ustvarjalna in mednarodno uveljavljena središča. Vsako mesto, ki kandidira za ta naziv, je drugačno in ima svojo specifiko, vendat tudi ptujska kandidatura temelji na predpostavki transformativnih procesov, pri čemer se za razliko od nekaterih drugih mest na Ptuju še nekoliko bolj posvečamo razvoju kompetenc producentov na področju kulture, razvoju občinstev, vzpostavitvu infrastrukture ter krepitvi mednarodne povezanosti ptujske kulture. Kaj to pomeni konkretno – Ptuj bi postal s kulturo prežeto mesto, regionalno ustvarjalno središče s številnimi programi in revitalizirano kulturno dediščino, povečal bi se pretok ustvarjalcev, več gostovanj tujih umetnikov bi imeli in več gostovanj ptujskih umetnikov v tujini. Vzpostavila bi se številna nova kulturna prizorišča in s tem tudi razvoj podpornih dejavnosti, tudi na podpornih področjih, kot so gostinstvo in turizem. Mladi bi se pogosteje odločali, da ostanejo v mestu in regiji, ker bi imeli razvojne perspektive in zaposlitvene možnosti, z vzpostavitvijo novih izobraževalnih programov bi se povečal pritok ljudi v mesto. EPK je resnični razvojni sunek, katalizator razvojnih potencialov, pri katerem so končni rezultati odvisni od mnogih dejavnikov, še najbolj pa od pripravljenosti in usposobljenosti mesta, da jih izvede.

ALEŠ ŠTEGER: Ključni gradnik vsakega EPK je odpiranje v evropski prostor in širše, se pravi pretočnost znanj in ljudi. Tukaj imata Ptuj in regija precejšnji deficit, naši horizonti so zastavljeni pogosto zelo zadržano in na številnih nivojih manjka že enostavnih prenosov dobrih praks in povezovanja s partnerji, ki ne govorijo našega jezika. Seveda premoremo tudi številne častne izjeme, a verjetno nam je vsem jasno, da je mogoče narediti še veliko, da se prav v internacionalizaciji, v profesionalizaciji in v ustvarjanju novih možnosti skrivajo perpektive za prihodnost. V tem smislu je naša kandidatura izrazito procesne narave, njen cilj pa je trajna sprememba tega, kako delujemo in kako se razvijamo v razmerju do sebe in do drugih, se pravi širša transformacija, o kateri je govoril uvodoma Aleš Novak.

SMS: Si prestavljam prav: če dobimo EPK na Ptuj, bo s tem projektom zaživela širša regija. Bi se dalo reči, da kultura prehiteva administrativne zagate in dileme pri reginonalizaciji Slovenije, in da bo ptujski EPK tako regijo nekako že neformalno vzpostavil?

Ptuju potencialno grozi, da bo iz regionalnega središča postal marginalizirano spalno naselje. Zapiranje uradnih izpostav in  predstavništev, šibko razvito višje in neobstoječe visoko šolstvo, poskusi ukinjanja vitalnih institucij kot je urgentni blok ptujske bolnišnice, kažejo na jasne tendence države in drugih akterjev v vzhodni Sloveniji. Temu se Ptuj in regija zmoreta zoperstaviti, a le proaktivna in povezovalna vloga lahko prinese trajne rezultate. V tej luči je EPK kot poklican, saj lahko prav kultura in skupni projekti na različnih področij, ki jih kultura povezuje – od šolstva, ekologije, industrije, turizma – v sorazmerno kratkem času prinesejo jasne rezultate in Ptuj repozicionirajo kot center regije.

ALEŠ NOVAK: Projekt je zasnovan izrazito regijsko, je povezovalen in temelji na prenosu primerov dobrih praks ter visoki stopnji pretočnosti ljudi in vsebin. Odziv okoliških občin je bil zelo pozitiven, mislim da se s tem projektom odpirajo obetavne možnosti za vzpostavitev novih načinov skupnega in povezanega delovanja. Kot smo zapisali v prijavni knjigi, za območno kandidaturo je vsaj
še en utemeljeni argument – Slovenija je na področju kulture namreč izrazito centralizirana država. Večina javnih sredstev, namenjenih kulturi, ostaja v Ljubljani, tam je locirana tudi večina nacionalnih institucij in kulturnih prizorišč. Že Ptuj, ki je od prestolnice države oddaljen zgolj uro in pol vožnje, je za večino Slovencev slabo poznana kulturna znamenitost. Še veliko večja neznanka je regija z manjšimi urbanimi središči, kot so Ljutomer, Ormož, Lenart in Majšperk. Regijska kandidatura je izjemna priložnost za razvoj in promocijo širšega področja, opolnomočenje deležnikov, vzpostavitev kulturnih prizorišč, vzpostavitev povezav znotraj regije in tudi navzven, z nacionalnim in mednarodnim prostorom, zlasti ker nacionalna kulturna politika doslej še ni pripravila učinkovitih razvojnih ukrepov za decentralizacijo slovenske kulture.

SMS: Kakšno je torej sodelovanje z MO Ptuj in okoliškimi občinami? Do kod bi »segel« projekt EPK2025? Kdo vse je vključen? S čim bodo vključene druge občine?

H kandidaturi je pristopilo 20 občin, med njimi tudi Lenart, Ljutomer, Ormož, se pravi tudi tiste občine, ki ne sodijo med tiste, ki so nastale iz nekoč velike mestne občine Ptuj. Povezovalnim projektom, ki se bodo odvijali izven Ptuja, smo namenili vsaj četrtino celotnega programa. Bo pa v primeru, da se prebijemo v finalni krog, sledil nov krog pogajanj z vsemi občinami, kjer se bodo dokončno izoblikovali tudi finančni deleži in obveznosti posameznih občin ter jasno izrazila pripravljenost vseh, do katere mere želijo biti vpete v programe. Glede na vtise iz terena (letos smo vse občine obiskali in se pogovarjali s ključnimi deležniki s področja kulture in občinskih uprav) bi rekel, da je motivacija zelo visoka in da prav vsi vlagajo velika pričakovanja v projekt.

Aleš in Mitja: glede na to, da smo na Ptuju že bili del EPK zgodbe (2012), glede na to, da sta vodila projekt tudi leta 2012 – kakšne so izkušnje iz EPK2012 in kaj velja leta 2025 narediti drugače? Ali boste »know how«, uporabljen takrat, uporabili tudi zdaj? Če ne, kako bo zdaj drugače kot takrat?

MITJA ČANDER : Mariborsko zgodbo so snovali v letih velike gospodarske rasti in skorajda nebrzdanih pričakovanj. Vmes se je zgodila huda ekonomska, socialna in politična kriza in projekt je obvisel na nitki. Sam sem z ekipo vskočil pet pred dvanajsto in trudili smo se postoriti vse, kar se je še dalo, zastavili smo mnogo inovativnih idej, marsikaj, denimo velike mednarodne koprodukcije, pa zaradi premalo časa ni bilo več mogoče. Ker se je v letih pred EPK toliko govorilo o milijonih, zlasti za investicije v infrastrukturo, pa tudi v program, so bile ob nerealiziranih sanjah nujne frustracije. Mariborska in mnoge druge izkušnje nas učijo, da je potrebno ob vsej vizionarskosti projekt zastaviti čimbolj realistično in predvsem trajnostno.

ALEŠ ŠTEGER: Mislim, da se je tudi sama narava EPK vmes spremenila, šla v smer, ki je Ptuju neprimerno bolj pisana na kožo, saj predvideva trajne, procesne spremembe. Z Mitjo in ostalimi mariborskimi sodelavci smo bili gasilci ali če hočete čarodeji, ki nam je uspelo v manj kot letu v Mariboru sestaviti zelo soliden, mestoma zelo inovativen program s presežki, za katere smo pri končni evalvaciji prejeli vse pohvale iz Bruslja. Nikoli pa ne Mitja ne jaz nisva vodila procesa kandidature, še manj pa sva bila kakorkoli vključena v ključno fazo vsakega EPK: v obdobje med dodelitvijo naziva in dejanskim letom izvedbe, se pravi tista 4 leta, ko je realistično gledano mogoče rasti, povezovati se, načrtovati, delati dolgoročne presežke. To obdobje je bilo v Mariboru izgubljeno. In ko so se zavedli, da je vse fuč, smo prišli mi. Tudi Ptuju je leta 2012 zmanjkalo to ključno pripravljalno obdobje. To se največkrat pozablja ali pa se celo zlonamerno napačno interpretira, ko pride beseda na našo udeležbo v Mariborskem EPK. Prepričan sem, da je Ptujsko sodelovanje v Mariborskem EPK primerjalna prednost, saj je Ptuj izkusil pozitivne in negativne strani EPK, a seveda v malem. Zaradi te izkušnje na Ptuju ni več nihče naiven. Vsi vemo: EPK ni zdravilo za vse, lahko pa marsikaj spremeni. Še posebej pri manjših mestih kot je Ptuj je EPK lahko kvantni skok, a le, če to ni le enoletna zgodba, marveč proces, čigar višek je 2025, ne pa njegov cilj.

SMS: Ko bomo potegnili črto pod PTUJ EPK2025, ko bo leto 2025 mimo, ko bo vse, kar prijavljamo, izzvenelo: kakšni so načrtovani konkretni rezultati (tudi merljivi) in dolgoročne ugodne posledice za Ptuj? Kaj bo ostalo po l. 2025 materialnega?

ALEŠ NOVAK: To vprašanje si ob kandidaturi zastavljajo vsa mesta, dejanski in merljivi rezultati pa so odvisni od uspešnosti posamezne izvedbe, na katero vplivajo notranji in zunanji dejavniki, pri čemer mesto nikakor nima vseh vzvodov odločanja v svojih rokah. Ključna je tudi ustrezna raven podpore s strani državnih institucij, vključno z operacionalizacijo investicijskih in programskih sredstev. Zanimivo je, da pri razmišljanju o trajnih učinkih projekta večina ljudi najprej pomisli na materialne učinke, pri čemer najprej pomislimo na objekte, infrastrukturo. Ta projekt pa je vendarle pomemben tudi na ravni vsebinskih premikov, razvoja novih vsebin in programov, opolnomočenja lokalnih producentov in mednarodne uveljavitve in povezanosti mestne ter regijske kulture. Naša strategija gradi na premisi, da bo mesto s pridobitvijo naziva doseglo točko razvojnega preobrata in bo aktiviralo latetntne potenciale kulture ter izkoristilo to neponovljivo priložnost za uveljavitev pomena in vloge tega področja pri vzpostavitvi trajnostnega razvoja lokalne skupnosti, prenove in izgradnje javne kulturne infrastrukture, bogatitve kulturne ponudbe mesta in opolnomočenja izvajalcev vsebin. Izhajamo iz razumevanja, da le tako obsežno in intenzivno dogajanje, kot je EPK, lahko generira zadostno spodbudo za premike na vseh ravneh, pa tudi za vzpostavitev učinkovitih povezav na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

SMS: Aleš, je res, da ste najprej nameravali pisati prijavo za Lendavo? So vas poklicali z MOP in vam dali boljšo ponubo ali ste vi prišli ponudit svojo storitev MOP?

Bivši župan Lendave Anton Balažek nas je pred tremi leti poklical z željo, da svetujemo pri kandidaturi Lendave za EPK. Bila je njegova ambicija in vizija, da z ambicioznimi projekti – ne glede na izid lendavske kandidature – premakne kraj na bolje in aktivira institucije in posameznike, predvsem pa ustvari razvojne potenciale v večkulturnem okolju, iz katerega se mladi večinoma izseljujejo. Mnogi so se njegovi ambicioznosti posmehovali, recimo ideji Vinariuma, razglednega stolpa, od koder sega pogled v štiri države. Ko je po izgradnji že prvo leto obisk stolpa presegel vsa pričakovanja in so se pričeli kazati pozitivni učinki v turizmu, je posmehovanje kaj hitro potihnilo. Z volitvami, na katerih g. Balažek ni več kandidiral, je bilo sodelovanja z Lendavo konec. Novi župan ni več kot mesec dni po izvolitvi nikogar od ekipe niti poklical, kar me ni presenečalo, saj je projekt kandidature za EPK v predvolilnem boju vztrajno zavračal. Kandidaturo sicer sedaj Lendavčani nadaljujejo z novo ekipo, osebno mislim, da si kaj drugega vodstvo občine tudi ni mogel politično privoščiti, saj je bila kandidatura v Lendavi široko odobravana. Sam po prekinitvi sodelovanja z Lendavo svojih storitev nisem nikomur ponujal, veselil sem se manj obveznosti in pisanja nove knjige.Potem, pa se je v krogu Ptujčanov, ki jim je mar za prihodnost mesta, sprožila ideja za kandidaturo. V pogovorih me je potegnil lokalpatriotizem. Tudi sam sem jasno videl edinstveno možnost uspeha kandidature Ptuja s tem pa možnost ustvariti nekaj pomembnega za nas in za prihajajoče rodove. Če ne bi pristal na to, da se podamo v kandidaturo, si verjetno ne bi mogel nikoli oprostiti, da nisem vsaj poskušal. Nikoli nisem bil ljubitelj ciničnih opazovalcev s strani, ki domnevno neopredeljeni čakajo na konec tekme, da bi zasmehovali poražence. Sem, raje na strani teh, ki se borijo. Odkar vem zase namreč slišim na Ptuju razne zgodbe o neuresničenih potencialih in o mestu, ki se nikakor ne more prebuditi iz zimskega spanca. Leta pa minevanjo in generacije se izmenjujejo. Premiki seveda so, a zelo počasni. In EPK je tu res velika, enkratna, generacijska priložnost, da spremenimo mesto in nas na bolje.

SMS: Lahko za konec prosim skicirate še glavne nadaljnje korake, mejnike, ki bodo sledili do leta 2025? Da vam bomo lažje držali pesti in navijali za to, da mesto dobi ta tako pomemben projekt.

ALEŠ NOVAK: Konec februarja je v Ljubljani predstavitev slovenskih kandidatur, po kateri skupina ekspertov izbere mesta, ki se uvrstijo v drugi krog. Če bomo pri tem uspešni, nas v prihodnjih mesecih čaka intenzivno obdobje konkretizacije načrtov, tako na ravni programskih vsebin, organizacijskih in izvedbenih vidikov, infrastrukturnih projektov, skratka vsega, kar je potrebno za uspešno implementacijo Evropske prestolnice kulture Ptuj 2025. Dopolnjena prijavna knjiga, rezultat teh intenzivnih procesov, predstavlja temelj za končno odločitev strokovne komisije o izboru mesta, ki bo leta 2025 nosilo naziv EPK, pri čemer komisija mesta predhodno tudi obišče, si ogleda prizorišča in se pogovori z deležniki. Če bo izbran Ptuj, bodo v letu 2021 stekli postopki za vzpostavitev organizacije, ki bo skrbela za implementacijo programa, ter projektne skupine, ki bo usmerjala infrastrukturne projekte. Pomembno je, da se vzpostavi stabilen in učinkovit organizacijski sistem, ki bo imel dovolj časa in podpore na vseh ravneh za uspešno pripravo. Ključna je pravočasnost postopkov, strokovna usposobljenost ter neodvisnost vodstva EPK ter visoka stopnja politične podpore in vključenosti vseh akterjev.

SMS: Hvala vam vsem trem za pogovor in srečno na predstavitvi! Držimo vam/nam pesti!


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: