Čelan(ov) kurent

V Dominkanskem samostanu je Javni zavod Bistra priredil celodnevni mednarodni simpozij na temo kurenta. Uvodničar, doc. dr. Štefan Čelan je zjutraj pozdravil goste – referente, zvčer, ob zaključku posveta pa še svojo knjigo Kurent, korant, veš, kdo si?
(Žal sem moral iti služit denar, zato nisem mogel ostati ves dan na dogodku, ki me je sicer po napovedanih predavateljih zanimal v celoti. Sem se pa vrnil zvčer, na predstavitev knjige in na krof. In šrpicar.)

Nekaj misli po slišanem vendarle delim z vami in prijazno vabim tudi druge, ki ste bili na simpoziju več časa, da poveste še svoje videnje. (Sicer pa sva s Štefanom že nekaj časa domenjena za intervju. Počakal sem, da v miru izpelje simpozij; zdaj pa bova kmalu podialogizirala.)

Torej: Pred par dnevi Kurent, leposlovna knjiga Liljane Klemenčič + kurenti na Kerfblerjevih “slikah”; extempore na temo kurent v Mestni galeriji; etnografska zbirka muzeja PMPO, ki ji kraljuje kurent v ex konjušnici na gradu; kurenti gospe Toš na platnih v hotelu Mitra; pravi kurenti na ulicah in trgih Ptuja … – kot je povedal Branko Brumen: Ptuj je evropska prestolnica pustovanja!
Zdaj smo s Čelanovo knjigo dobili še pogled znanstvenika, naravoslovca, inženirja na fenomen kurent-korant; kot pravi avtor: v poljudni obliki.

Štefan Čelan je z občinstvom delil svojo osebno izkušnjo: kamor koli po svetu je prišel, je rekel, da je kurent. Ker to ni nekaj za na kruh namazati (nutela, recimo), je zadevo razložil in pogovor se je – ko  je sogovornik slišal, kaj je bistvo kurenta – vedno konačal z objemom in stavkom: “Pridemo nekoč na Ptuj to pogledat!”

O kurentu so danes govorili ugledni gostje, predavatelji. Žal sem po patru Geržanu kot rečeno šel združevat delo in sredstva.

Ptuj je prestolnica: poleti kulturnih festivalov (slikarstva – Art Stays, muzike – Arsanin festival, poezije in vina – Šteger & co.), pozimi pa festival pustovanja, kurentovanja.

Ergo Ptuj – prestolnica potrebuje kaj? –  Prestol.

Enega sem že nekoč sam pred rov instaliral, a sta ga vzela zima mraz. Eto, ptujski umetniki: javno razpisujem nagrado za najbolj izviren prestol Ptuja, prestolnice K&K (kulture in kurenta) ter EPK2025, ki bo stal …(povem, ko bo čas) in nas ter turiste vse leto spominjal, da je Ptuj – prestolnica.
Eto, družbeno odgovorna podjetja: mogoče se najde kdo, bi podelil nagrado (beri: financiral) nagrado? Mogoče celo MOP? (No, ni pojetje, je pa znana prav po festivalih in nepremični in nesnovni dediščini.)

Nazaj h kurentu in Čelanu.
Štefan Čelan je pri 17-ih prebral misel Nikle Tesle, ki ga je potem spremljala vse do danes. In je redeča nit njegove knjige. In tako se dr. Čelan ukvarja v svoji knjigi z nematerialnimi, nemerljivimi, presežnostnimi vidiki kurenta. In kurentovanja. S kolektivnim šamanizmom, kot sam pravi.

Na predstavitvi knjige so imeli prvo besedo kurenti. Impozantni kot vedno. Najprej so nas s svojim skakanjem in zvonjenjem primerno pripravili za pogovor z avtorjem knjige. Introdjusali v povišanjo stanje zavesti bi rekel. Ker ko jih gledaš in poslušaš, ti je res rahlo vseeno, kaj ti meketečejo ljudje okoli tebe.

Štefan je potem v zanimivem pogovru povedal marsikaj, tudi osebnega. O družini, kako je najprej nameraval postati župnik, ko pa je enkrat spoznal ženske čare … Zanimivo, kako stvari vidi znanstvenik, inženir, 3-mandatni župan, 50 in več letni korant. Res, spoznal sem Štefana še v eni malo drugačni luči. In čeprav sem bil zjeb… od služenja denarja, sem zadovoljen, da sem zvčer še enkrat zavil v Dominikanca.

Tudi zato, ker sem srečal Rudija ( Ringbauerja) in z njim poduhovičil ob kupici. Pa dragega Šorlija, Srečka, Felixa. Ki me je obdaroval s svojo knjigo. Pa se z Martino (Magdič) in Petrom (Srpčičem) zaklepetal na temo ovčereje in narodovarstveništva (beri: o tem, ali smo zreli za participacijo in zakaj – po Petrovo – ne.) Srečal sem mladino;  Štefanovo deklino mislim – hčerko Kajo, ki jo že dolgo spremljam na njenih odrskih početjih), Fino sva se pomenila z Nacetom in prijazno mi je obljubil, da mi bo dal posnetek predavanj, ki sem jih prešprical. Tudi Iztok (Uhanov) je dodal nekaj duhovitih in bil je res en lep večer. Le Vladke (Kukovčeve) nisem uspel ujeti, da bi ji čestital rojstni dan v živo. (Ipak je od FB vsaj neki hasek; človek zve, kdo ima rojsti dan.) Torej, Vladka: vse najboljše!

 Čestitam dr. Štefanu Čelanu za izdajo knjige (spomnim se, že pred leti mi je pripovedoval, da jo snuje). Nocoj na predstavitvi pa je povedal, da jo je pisal 20 let. Prakticira pa kurentijo že 50 in več. Čestitke tudi BIstri za imeniten celodnevni dogodek in druženje. Sklep: komaj čakam, da bom knjigo tudi prebral.

Štefan, nisi župnik, si pa šaman. To ti je tu negi. Kolko sem jaz danes to razumel …

***

Smem deliti z vami še svojo štorijo o kurentu: sam sem bil korant le enkrat. V Moškojncih. V Bolafiji. Pri aerodromu. Ko sem bil še predšolski otrok. Obrnili smo okoli neko jakno; notri je bila kosmata. Iz škatle za čevlje Peko naredili masko. Elastika za čez obraz, fižol, za sobe sirk za brke, pa krep papir, jasno. Ja, in ko smo poharali kuro, kurje perje! V roki pa palica; od nekje ja ata privlekel poveženega ježa; kdaj mu je kožo snel, ne vem. Za zvonce, pa sem imel, se spomnim, en zvonec. Taki približno, kot ga ma župnik v cerkvi in s kakršnim smo ministranti včasih  mahali. (Zadnje čase vidim, da so tudi v RKC poiskali notarnje rezerve in duhovni, ko pride pravi trenutek, kar sam pocinglja.) In robček obvezno. Od takrat so mi kurenti všeč. Zelov všeč. Tile moderni, šminkerski tudi …

No, in za konec konca najlepši stavek, ki sem ga slišal danes. Stavek dneva. Povedal ga je kar prvi predavatelj. Takole je dejal, ko je stopil iz dvorane na oder.


“Popolnoma sem zaslepljen od luči.”

Pater Geržan, imena ne vem, fajn človek, čeglih župnik.


Zdelo se mi je, da bi, če bi to zapisal, pater zapisal črko l z veliko: od Luči.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: