S Sonjo Golc o: gradu Borl in društvu, ki želi, da oživi

Sonja Golc

Sonja Golc je ekonomistka, poklicno se ukvarja z razvojem podeželja in iskanjem razvojnih priložnosti za podjetniški in kmetijski sektor v Halozah. Pripravlja in izvaja številne projekte s področja razvoja podeželja.
V Pristavo pri Cirkulanah se je iz rodnega Krškega preselila zaradi ljubezni in Haloze sprejela za svoj dom. Meni, da so Haloze čudovite in Haložani dobri ljudje, ki pa še niso v celoti izkoristili možnosti za razvoj. Je tudi velika ljubiteljica zgodovine in kulture ter zagovornica kulturne dediščine, posebej so ji pri srcu gradovi. Kadar z družino potuje po Sloveniji in Evropi, vedno  obiščejo številne hrame kulture in tudi kakšnega od zanimivih gradov. Zato ne preseneča, da je bila v domačem kraju leta 2005 med ustanovnimi člani Društva za oživitev gradu Borl, najprej kot članica, nato kot tajnica in namestnica predsednika ter od leta 2016 tudi kot predsednica društva. Čeprav še niso na cilju, je Sonja prepričana, da  je cilj, za katerega si prizadevajo, vreden vsakega truda.


SMS: Gospa Golc, kakšen je torej “cilj, vreden truda#? Če bi imeli čarobno paličico in lahko pospešli stvari do maksimuma: Kakšno je ciljno, končno, želeno stanje za grad Borl? … da začneva in medias res, kot se reče.

Sonja Golc: Grad Borl je naša generacija dobila v upravljanje od prednikov. In naši otroci ga bodo prevzeli za nami. Ampak kakšnega! V Društvu za oživitev gradu Borl smo mnenja, da imamo pravico in dolžnost zanj skrbeti vsi zainteresirani deležniki. Naša vizija je Borl, ki bo varen in urejen, da bo v njem možno izvajati kulturne, turistične in podjetniške dejavnosti v sožitju z obstoječo kulturno dediščino in naravo. Da bodo v gradu ob ustreznem upravljanju in znanih pogojih našli mesto vsi, ki takšne dejavnosti izvajajo. To bo na grad privabilo obiskovalce in življenje.

Naš končni cilj je torej Borl, ki živi.

SMS: Če smem komentirati: “Borl, ki živi”, to mi je neskončno všeč. Pogosto mnogi vidijo samo obnovo nečesa, neko otvoritev, slikanje … potem pa … No, zdaj, ko vemo ciljno stanje, se vrniva na začetek. Vsi vam že priznavajo, da ste v svojih prizadevanjih upsešni. Kdaj se je začelo, kako, zakaj, kdo … Lahko prosim malo opišete najnovejšoo zgodovino “reševanja gradu Borl”?

Sonja Golc: »Reševanje gradu Borl« je tek na dolge proge. In nikakor si ne umišljamo, da se je štetje začelo z nič, ko smo se zbrali zanesenjaki in ustanovili Društvo za oživitev gradu Borl. Vsekakor so obstajale pobude in ideje za reševanje Borla tudi že prej.

Proti koncu leta 2005 je v Cirkulanah zavel veter pozitivne energije v pričakovanju novega, boljšega, drugačnega. Na Barbarno leta 2005 je luč sveta zagledala knjiga Cirkulane- Svet Belanov, ki je prva celostna predstavitev tega območja. Prebivalci smo imeli občutek, da skupaj zmoremo vse. Somišljeniki smo bili prepričani, da lahko skupaj z voljo in energijo naredimo nekaj dobrega tudi za Borl. Zato smo 19. decembra 2005 ustanovili Društvo za oživitev gradu Borl in mu določili poslanstvo: gradu Borl povrniti življenje in dostojanstvo.

19. 12. 2005, ustanovitev Društva za oživitev gradu Borl

Za prvega predsednika smo izvolili mag. Martina Prašničkega, sestavili potrebne organe društva, pripravili statut… in nato veselo na delo.

To je bil čas, ko je po neuspešnih vlogah za denacionalizacijo že bilo jasno, da bo grad ostal državni in da bo z njim upravljalo Ministrstvo za kulturo, saj je šlo za spomenik državnega pomena. Občina Gorišnica se je morala umakniti, nastajala je nova Občina Cirkulane … grad pa je imel na stežaj odprta vrata in vabil tudi nepovabljene goste.

Takoj smo se povezali z Ministrstvom za kulturo, kjer nas je sprejel Stanislav Mrvič, s katerim smo navezali tesnejše stike. Uspeli smo se dogovoriti, da se grad zaklene in tako zavaruje, da pa bo občasno odprt za različne dogodke in prireditve. V 2006 smo začeli tudi s prostovoljnimi čistilnimi akcijami v gradu in pred gradom.

Bili smo na začetku, polni energije, naivni, saj smo mislili, da je država, ki je naša država, resnično zainteresirana za delno obnovo gradu (takrat ne bi bilo potrebno toliko kot danes) in da bo Borl kmalu zaživel. In mislili smo, da če naredimo vse prostovoljno in brezplačno, da bo to sprejeto kot pozitivno in z odobravanjem. No, motili smo se.

V odnosih z Ministrstvom za kulturo smo doživljali vzpone, ko smo veselili skorajšnjega odprtja, renoviranja, razpisa, zakona, in doživljali padce, ki so se zgodili ob številnih zamenjavah vlad, spremembah politike do vprašanja gradov ali  pomanjkanja osebne empatije odgovornih do gradu Borl. V štirinajstih letih našega delovanja smo se srečali z desetimi  ministri/ministricami, pristojnimi za kulturo, nekaj časa pa smo bili celo brez kulturnega ministrstva. Vsakokrat, ko je prišla na obzorje nova oseba, je pri nas vzklilo novo upanje, ki po vseh teh letih še ni ugasnilo. In spet (skupaj z vlado) odhaja en minister… tokrat eden takih, ki je v Borlu videl potencial.

Ne bi želela bralcev zamoriti z vsemi razočaranji, ki so se zgodili Borlu, pa tudi nam kot njegovim prijateljem.

Moram pa izpostaviti: ne glede na to, kako slabo je kazalo in kako negativno je bilo sprejeto naše prizadevanje na lokalnem, regionalnem ali pa nacionalnem nivoju,

nikoli nismo odnehali.

Vsakomur, ki je bil pripravljen prisluhniti, smo razložili zgodbo o Borlu, zakaj je pomembna njegova obnova, zakaj je nekaj posebnega, kakšne vloge je odigral v preteklosti…

Sodelovali smo na številnih posvetih, okroglih mizah, predavanjih, konferencah, vse z namenom, da bi za Borl in njegov pomen izvedelo čim več ljudi. Torej, da bi pridobili čim več simpatizerjev, ljubiteljev dediščine in gradov, ki bi dober glas o Borlu širili še naprej. Mislim, da nam je to uspelo, saj ima Borl danes veliko prijateljev.

Tudi sami smo organizirali predavanja, delavnice, posvete, posebej pa naj omenim dva odmevna dogodka:

  • V septembru 2006 smo organizirali posvet o Borlu, kjer so strokovnjaki z različnih področij osvetlili zgodovino Borla  in predstavili svoje poglede, kje vidijo Borl v prihodnje in kaj bi bilo potrebno za to narediti. 
  • V oktobru 2010 smo organizirali odmevno konferenco Pomen gradu Borl za gospodarski razvoj Haloz. Čeprav smo s številkami in besedami dokazovali, kako je revitalizacija Borla in njegova vpetost v kraj pomembna za gospodarski razvoj Haloz, so na ministrstvu ocenili, da je grad nevaren in da je najboljše, če je zaprt.

Zelo nas je prizadelo, ko smo decembra 2010 z izdajo knjige o Borlu praznovali peto obletnico društva, od ministrstva pa za darilo dobili: prepoved vstopa v grad. Za drugi največji šok pa je poskrbela narava, saj se je junija 2012 udrla skala pod borlsko teraso.

Skratka, dolga leta našega delovanja so nam prinašala vse prej kot uspeh. A gledati moramo naprej in samo naprej.

Naj ob koncu odgovorim še  na eno podvprašanje.

Zakaj počnemo vse to?

Enostavno zato, ker imamo Borl radi …, ker mislimo, da si zasluži boljše čase …, ker si vsi, ki tu živimo, zaslužimo, da v njem in ob njem uživamo.

Čistilna akcija, 2019.

SMS: Sonja, mislim si: vi (društvo) ste dokaz za pravilnost pregovora: Potrpežljivost je božja mast. Kako prenašate, prebolevate, premostite zadeve, ko “zaškriplje”, ko pride do “trenj”, ko navidez zmanjka “masti”?

Sonja Golc: Ha, ha, ha… Dostikrat se je že zgodilo, da smo se vprašali, zakaj to počnemo, ali nam je treba tega, saj je vendar nekdo odgovoren za Borl, naj dela.

In pade energija, pade volja…

Ampak po temeljitem razmisleku pridemo do odgovora: NE, ni drugega. 

Če se za Borl ne bomo zavzeli tisti, ki tu živimo, tisti, ki ga imamo radi, se ne bo nihče drug.

In naberemo si nove energije, daje nam jo Borl in gremo naprej.

Mi smo člani društva. Vse kar počnemo, počnemo v svojem prostem času (tu in tam komu uspe, kako minuto utrgati v službi, ampak mora potem vse nadoknaditi). Večino aktivnosti tudi sami financiramo in delamo. V prostem času naj bi človek počel, kar ga veseli. In dejstvo je, da nas veselijo pozitivne zgodbe gradu Borl. Težko se včasih sprijaznimo z nerazumevanjem odgovornih, s prelaganjem zadev iz enega predala v drug predal, z umetnim ustvarjanjem problemov.

Energijo nam dajo tudi številni dobri projekti, ki smo jih že izvedli v preteklosti.

Raziskali smo tudi življenje grofov Saurov in njihov pomen za grad Borl. Ljubiteljska igralca iz Cirkulan smo oblekli v oblačila po podobi tistega časa.
Na fotografiji Ana Černivec in Marjan Prašnički v vlogi grofice Marije Barbare Sauer in grofa Jurija Friderika Sauer ob obisku ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar na Borlu, 9.3.2016. Foto: Albin Bezjak.

V želji, da bi lahko čim več povedali o gradu, smo se z Martinom Prašničkim na čelu lotili raziskovanja Borlske preteklosti. Iskali smo drobce zgodovine tudi njegove okolice, ljudi, ki so tod živeli in začeli pisati zgodbe. K sodelovanju smo povabili tudi strokovnjake.

Izdali smo nekaj pomembnih publikacij oz. izvedli projekte, ki bodo pomemben vir še mnogim prihodnjim rodovom:

  • Knjiga: Grad Borl, gradbeno zgodovinski oris in prispevek k zgodovini rodbine Sauer, 2010,
  • DVD film: Prof. dr. Vladimir Bračič, žlahtni trs haloških goric, 2011,
  • Knjiga: Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan, 2013,
  • Brošura: S srcem za Borl, 2015,
  • Obnovitvena dela: Zvonik na hiši Paradiž 43, 2013-2016,
  • Knjiga: Belanski narečni govor, 2016,
  • Občasne razstave: 
    • Razglednice o Borlu na gradu Borl, 2006,
    • Ob 90-letnici rojstva dr. Vladimirja Bračiča v Cirkulanah, 2009,
    • Razstava fotografij obnove sv. Katarine v Cirkulanah, 2013,
    • Razstava in predstavitev knjige Antona Krajnca v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, 2017,
    • Podobe Cirkulan z okolico v 19. in 20. stol. v večnamenski dvorani Cirkulane, 2017,
  • Predavanja, delavnice za učence OŠ in druge ciljne skupine,
  • Ureditev stalne razstave: Spominska soba dr. Vladimirja Bračiča, 2019,
  • Tradicionalna prireditev: Barbarno (že 12 let),
  • Tradicionalna prostovoljna akcija: Čistilne akcije na Borlu (že 13 let).

Vse to in še več so tako pozitivne zgodbe, ki so povezale veliko ljudi, tako strokovnjakov kot ljubiteljev. In te pozitivne zgodbe nas vedno znova dvignejo.

SMS: Impozantno. Občudovanja vredno. Klobuk dol. Ploskam. Lahko ste res zgled marsikomu. Kako pa boste vključeni v EPK2025 zgodbo?

Arheološka izkopvanja

Sonja Golc: Samo, preden se ozremo v prihodnost, še kratek skok nazaj, če dovoliš.

Že pred leti smo pripravili dokument: Grad Borl, kot družbeno odgovorna socialna inovacija. Opredelili smo vsebino in postopni način obnove gradu Borl. Gre za to, da je Ministrstvo za kulturo  ves čas zagovarjalo koncept obnove gradu v celoti v naenkrat. Mi smo jih prepričevali, da bo za to težko zagotoviti sredstva. Zagovarjali smo postopno, fazno obnovo gradu, kjer bi se istočasno razvijali koncepti obnove, iskala sredstva in določila podrobna vsebina. Gre za neke vrste socialno inovacijo, v okviru katere bi po različnih metodah iskali rešitve. Temu konceptu je pritrdilo več strokovnjakov.

Leta 2014 smo ustanovili Konzorcij za grad Borl, ki združuje več organizacij, društev, občin, tudi podjetij. Prej omenjeni dokument smo dopolnili z vidika konzorcija… in še sproti ga dopolnjujemo.

Zelo smo veseli, da je končno tudi Ministrstvo za kulturo akceptiralo tovrstno razmišljanje in zastavilo fazno obnovo gradu Borl, kjer se vsebine in način financiranja iščejo parcialno.

Sanacija borlske skale in presenetljiva arheološka odkritja

Konec leta 2018 so se pričela sanacijska dela na skali pod borlsko teraso, kjer se je 2012 zgodil večji podor skal, kar sem že omenila. Istočasno so se začele izvajati arheološke raziskave na terasi, ki so dale presenetljiva odkritja.

Ko so odkopali zasuto pritličje nekdanjega romanskega grajskega palacija iz 13. stoletja, ki je bil prvotni grajski bivalni objekt, so spodaj odkrili še starejše zidovje, ki je najverjetneje stalo že v 11. stoletju, morda pa še prej. Še nivo niže pa so našli drobne predmete in ostanke iz bronaste dobe, ki segajo več kot 3 tisoč let nazaj.

Po besedah dr. Igorja Sapača, vodilnega slovenskega kastelologa, so najdbe pomembno dopolnile vedenje o kulturnozgodovinskem pomenu gradu Borl in še dodatno poudarile pomen gradu kot kulturnega spomenika najvišje kategorije oziroma državnega pomena. Najdbe imajo za Slovenijo izjemni pomen in dokumentirajo najstarejše začetke gradnje gradov pri nas.

Medtem ko dela na skali v začetku letošnjega leta v večji meri zaključena, pa se sanacija oz. obnova terase še ni začela, saj je bilo potrebno zaradi bistveno spremenjenih okoliščin narediti nov projekt, poiskati nove rešitve. Pričakujemo, da bodo odločitve in rešitve izvedene letos.

Delna obnova gradu Borl

Že od leta 2016 se snuje in pripravlja projekt delne obnove gradu Borl, ki bo zajemal prvo dvorišče, celotni desni trakt gradu ter poročno dvorano, viteško dvorano ter del grajskega parka (tam, kjer je zdaj bazen). Gre za dvomilijonski projekt, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, in bo s strani ESRR sofinanciran v višini 1,6 milijona evrov. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala odločitev o finančni podpori projektu za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na porečju Drave, ki je del Programa upravljanja območij Natura 2000, kamor spada tudi grad Borl. Javno naročilo za izvedbo del je bilo objavljeno konec leta 2019, in zdaj že tečejo izborni postopki na Ministrstvu za kulturo.

Glede na predviden časovni rok naj bi se dela izvedla še v tem letu. Predvidena vsebina je interpretacijska točka za Naturo 2000 Drava. Na ta način (vsaj delno) ponovno odprtje gradu Borl postaja vse bolj realno.

Kako naprej?

Občina Cirkulane je z županjo Antonijo Žumbar v letu 2019 podala na ministrstvo razvojni dokument “Izhodiščne aktivnosti za oživitev in delovanje gradu Borl”, ki vsebinsko temelji in nadgrajuje predhodni dokument Društva za oživitev gradu Borl “Grad Borl, kot družbeno odgovorna socialna inovacija”.

Veseli smo, da je prišlo do aktivnega sodelovanja med Ministrstvom za kulturo in Občino Cirkulane in da se pristopa po fazah k obnovi posameznih delov gradu Borl, za kar smo si v društvu prizadevali več let.

V tem dokumentu smo društvo in občina navedli nekaj usmeritev, kaj naj bi se na gradu izvajalo v bodoče. Za vsebine in obnovo je možno parcialno pripraviti projekte, projektno dokumentacijo in potem aktivnosti financirati iz različnih virov (kohezija, drugi razpisi EU, tudi iz Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe RS v kulturi, če bo zaživel…). V našem društvu pa smo tudi navedli, kaj smo pripravljeni in zmoremo narediti v društvu.

EPK2025

Naše društvo je vključilo grad Borl v kar tri projekte v okviru EPK 2025. Za vse tri bomo iskali različne vire za sofinanciranje. Društva iz Občine Cirkulane smo skupaj pripravila program festivalskega poletja na Borlu, ki bi lahko gostil številne dogodke s področja glasbe, folklore, gledališča, kulinarike, dediščine, itd. Vse to seveda ob predpostavki, da bo grad delno obnovljen in odprt za javnost. Kot partnerji smo pristopili tudi k projektu evidentiranja pisne kulturne dediščine, ki ga vodi ptujska knjižnica, in v okviru katerega želimo  raziskati usodo bogate Wurmbradove knjižnice, ki se je na Borlu nahajala konec  19. in v začetku 20. stoletja.

Za društvo najpomembnejši in največji projekt doslej pa je gotovo vzpostavitev muzeja lokalne zgodovine. Vzpostaviti ga želimo v depandansi gradu Borl oz. v stavbi, v kateri je delovalo gostišče do leta 2010. Zbranega imamo veliko gradiva, saj smo zadnja leta intenzivno delali na zbiranju gradiva, povezanega z zgodovino gradu Borl in njegove okolice. Tu sva se še posebej aktivirali Mira Petrovič in moja malenkost. Obiskali in pogovarjali sva se s številnimi nekdanjimi zaposlenimi v Letovišču grad Borl (ki je delovalo 1952-1981). V lanskem letu sva na Dunaju obiskali vnuka Adalberte Kübeck (roj. Wurmbrand), ki je leta 1922 prodala Borl in posestvo družbi Borlin d.d. Postopno kontaktirava vse nacionalne in regionalne institucije (muzeje, arhive, ZVKDS), ki hranijo dokumente, slike z Borla iz različnih obdobij in vsebin. Seveda pa je treba tudi čez mejo, saj je precej dokumentov tudi v Gradcu, na Dunaju, v Varaždinu, v Zagrebu, pa še kje. Sodelujemo tudi z različnimi strokovnjaki.

Vse to gradivo bi radi na interaktivni način predstavili obiskovalcem območja – kot rečeno – v muzeju lokalne zgodovine.

Kaj delamo zdaj, pa povem naslednjič, če koga zanima…

SMS: Sonja, vse bolj zanimivo postaja! Na dan z besedo – kaj delate zdaj.


Sonja Golc: Naš letošnji projekt je naravno nadaljevanje naših večletnih aktivnosti. Vendar pa je potrebno izpostaviti nekaj dejstev. Naš prvi predsednik, mentor in dober prijatelj Martin Prašnički me je uvedel in navdušil nad raziskovanjem preteklosti. Ne samo pasivno, da prebereš, kar je nekdo našel in zapisal, ampak na ta način, da se sam zakoplješ v dokumente, zapise, fotografije in z njih prebereš zanimive zgodbe preteklosti, ki so zaznamovale naše kraje in naše prednike, s tem tudi nas…

Čeprav smo se septembra 2018 za vedno poslovili od Martina, ali pa prav zato, moramo nadaljevati njegovo, naše skupno delo. Nabralo se veliko zanimivih zgodb, fotografij, dokumentov, ki jih želimo deliti tudi z našimi člani in drugimi ljubitelji gradu Borl. Zato smo se v društvu odločili, da izdamo knjigo Borl v 20. stoletju. Po eni strani zato, da predstavimo, kaj vse se je na/ob gradu dogajalo v preteklem stoletju, po drugi strani pa zato, da ovržemo ali potrdimo govorice, ki se pletejo okoli Borla, pa v večini primerov ne vemo, kaj je res, kaj pa ne.

Kljub temu da je 20. stoletje preteklost, ki nam je najbližje, pa so dokumenti zelo razdrobljeni. Že dobri dve leti z Miro Petrovič sestavljava drobce, da bi ugotovili, kaj se je pravzaprav dogajalo z Borlom v prvi polovici 20. stoletja.  Po lanskem odkritju – najprej drobcev – potem pa cele kopice zgodb in fotografij družine Wurmbrand – Kübeck, bo obdobje do leta 1922 možno predstaviti zelo slikovito. Z gradivom, ki nam ga je dal na razpolago Max Kübeck, se nam odkrivajo zgodbe plemiške družine skozi številne fotografije, knjigo gostov… Dnevnik Adalberte Kübeck nam razkriva vpogled tudi v vsakodnevno življenje in veliko podrobnosti, za katere sicer ne bi nikoli izvedeli.  Kaj točno se je  na Borlu dogajalo po odhodu družine Kübeck tja do 2. svetovne vojne, pa je še vedno neznanka. Ko se zgodba sestavlja, se včasih zdi, kot da bi brali roman poln pretresov in obratov z vse polno skrivnostmi. V marcu se odpravljamo v Nemčijo, kjer se ob vpogledu v zasebni arhiv nadejamo odgovorov, ki jih v arhivih na Ptuju, Mariboru, Ljubljani, Varaždinu ni bilo možno najti. 

Uredniškemu odboru (Mira Petrovič, Sonja Golc) so se pridružili še drugi člani društva in tudi priznani slovenski strokovnjaki. Vsak bo obdelal določeno vsebino. Žal se največja morija 20. stoletja ni izognila gradu Borl… Iz časa letovišča in hotela mnogi še pomnijo številne plese, pa kopanje na Borlu. Tudi to moramo zapisati, da bodo mlajše generacije vedele kaj o tem. Tudi po zaprtju hotela se je na Borlu dogajalo marsikaj…

Knjiga bo izšla letos na Barbarno, torej v nedeljo, 6. decembra 2020. Do takrat je še nekaj časa, obenem pa veliko dela. Če se bodo poklopile vse lune, v kar ni dvoma, bomo ob praznovanju 15-letnice društva članom in drugim ljubiteljem Borla predstavili zgodbe gradu Borl v 20. stoletju. Že danes vas vabim na predstavitev. Če pa vas v kakem predalu, v kaki škatli žuli kaka slika, dokument, ki je povezan z Borlom, bomo zelo veseli, če jo/ga boste delili z nami.

100 let v zgodovini Borla ni veliko. Če si lahko optimistično umišljamo, da je stal že v 10. stoletju (komaj čakam na tiste rezultate arheoloških raziskav 😊), potem je star že več kot 1000 let!? Ampak nedvomno je teh zadnji 100 in nekaj let bilo pomembnih, tudi zato, da to ne bi bilo njegovih zadnjih 100 let, ampak zgolj eno izmed mnogih stoletij, ki ga še čakajo …

SMS: Datum zapisan, Barabarino, letos, pridem. Naj se poklopijo lune in zvezde in vse, kar je treba, Sonja! (Kot froc sem se kopal v borlskem bazenu in “navijam” za vas tudi iz čisto sentimentalnih razlogov.) Bi še kaj dodala, Sonja, ob koncu najinega pogovora?

Sonja Golc:

Samo! Barbarno je (brez i) 😊… vabljen.

SMS: Grrr, em tipkam šlampasto, zdaj pa vidim, da tudi mislim narobe …

Sonja Golc: Če počasi zaključimo zgodbo o Borlu in našem društvu, se moram najprej zahvaliti tebi, Samo: za pobudo, za pogovor, za poslušanje (branje)… Hvala tudi, ker nas zvesto spremljaš in mnogokrat pohvališ. Vedno znaš »zabiti žeblico na glavico«. 

SMS: Prosim. V veselje mi je bilo. Konec koncev sem se na Borlu kot froc kopal, pa tudi kako deklino kdaj povabl na izlet …

Sonja Golc: Iz srca bi se rada zahvalila članom društva za sodelovanje v številnih projektih in za podporo tudi v »sušnih« časih, ko nismo od OBNOVE Borla videli niti O, tudi ko so nam zaklenili grajska vrata. Delaš in nekaj lahko dosežeš (tudi majhen korak) le v primeru, da imaš podporo, da delamo skupaj. HVALA.

Zahvaliti se moram tudi strokovnjakom, arheologom, zaposlenim v ZVKDS, ki so se v preteklem letu oz. dveh precej ukvarjali z Borlom, pa so kljub pomanjkanju časa našli nekaj časa tudi za nas, za vsa naša radovedna vprašanja in pobude. Želimo si tvornega sodelovanja še naprej.

Posebna zahvala pa gre naši županji Antoniji Žumbar, ki je prepoznala potencial gradu Borl za razvoj Občine Cirkulane in ga uvrstila v svoj program. Poslej si občina in društvo skupaj prizadevamo za iskanje rešitev za Borl in sodelujemo z Ministrstvom za kulturo.

Hvala vsem, ki spremljate Društvo za oživitev gradu Borl, naše aktivnosti in dogajanje na Borlu, pošljete kaki všeček na fb ali pa nas pohvalite, včasih tudi pograjate kako zadevo.

Mi se bomo trudili še naprej s ciljem, da Borl (o)živi.

Sonja Golc


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: