Z Martino Magdič o: Ptuju 2025, ko bomo EPK

Martina Magdič

Martina Magdič, po rodu Slovakinja, po prebivališču Mariborčanka, po izobrazbi profesorica zgodovine in folozofije in po srcu nevladnica, se že leta neutrudno angažira za kulturo na različnih področjih. Od založbe Apokalipsa, do Radia študent v Ljubljani, od Salona uporabnih umetnosti do kluba Wetrinsky v Mariboru, od Lendave do Ptuja, svojo energijo vedno usmerja v organizacijo, produkcijo in administracijo, povezuje, komunicira in podpira dobre ideje, projekte in kreativna središča. 


SMS: Martina, lani sem največ informacij in pozivov v zvezi z EPK25 prejel z vašega maila »martina.magdic@moptuj.si«. Lahko prosim za začetek poveste bralcem, kakšna je vaša formalna funkcija, naloga, poslanstvo pri projektu Ptuj EPK2025?

MARTINA MAGDIČ: Moja formalna funkcija je koordinatorka kandidature Ptuj EPK 2025, a še raje kot koordiniram, povezujem. Sem torej tista, ki nagovarja in vključuje vse deležnike, zato sem najbolj v stiku z ustvarjalci, nevladnimi organizacijami, civilnimi iniciativami, zainteresirano javnostjo, strokovnimi službami, občinami, ki so podprle kandidaturo, in tujim i partnerji. Obenem sem »operativka na terenu«– organiziram aktivnosti, povezane s pripravo kandidature, kot so posveti in srečanja, in se udeležujem kulturnih dogodkov, ki jih organizirajo drugi. To delam iz iskrene radovednosti in tudi zato, da bolje spoznam kulturno sceno mesta, saj nisem Ptujčanka. Informacije s terena so koristno dopolnile vse podatke, ki smo jih pridobili prek vprašalnikov, njihova analiza pa je bila osnova pri planiranju aktivnosti in oblikovanju programov, ki smo jih vključili v kandidaturo. 

SMS: Običajno podpišete kakšne maile tudi z »ekipa EPK Ptuj2025«. Nam lahko predstavite ekipo, kdo je še v njej? Morda se bo kak občan kdaj obrnil na koga od njih s kakšnim svojim predlogom, pobudo, željo po vključevanju, sodelovanju …

MARTINA MAGDIČ: Ptujsko kandidaturo vodi Aleš Šteger, ustvarjalec, urednik in generator številnih slovenskih in mednarodnih projektov in iniciativ, ki ga na Ptuju zagotovo ni treba posebej predstavljati. Ekipo sestavljata še svetovalec in pripravljavec strateških dokumentov Aleš Novak in glavni strateški svetovalec kandidature Mitja Čander

foto: Slavica Pečerko

SMS: Te dni smo na lepi spletni strani www.ptuj2025.sibrali, da je bila prijava oddana. Kmalu bo prijava dosegljiva tudi v obliki e-knjige. Nam lahko poveste, na kaj stavi Ptuj? S čim želi prepričati odločevalce? 

MARTINA MAGDIČ: Pri oblikovanju programa EPK, ki smo ga začrtali v prijavni knjigi, smo izhajali iz naravnih in kulturnih danosti Ptuja in regije. Črpali smo iz bogate snovne in nesnovne dediščine, naslonili smo se na obstoječe institucije in dogajanje ter znotraj projektnih predlogov, ki so jih prispevali lokalni ustvarjalci in institucije, oblikovali presežni program. Vsem ptujskim lepotam navkljub se zavedamo, da prijavna knjiga ni promocijski katalog mesta, zato smo bili iskreno kritični, inovativni in realni pri iskanju rešitev. Zavedamo se neizkoriščenih potencialov Ptuja in regije, jasno smo pokazali, na katerih področjih bomo morali zelo sistematično, zavzeto, predvsem pa SKUPAJ (ustvarjalci, organizacije in inštitucije, občinske uprave in občani) delati, če hočemo zadostiti visokim kriterijem EPK-ja. V prijavni knjigi smo preko posameznih programov pokazali, da vemo, kako neizkoriščene potenciale udejanjiti, da smo odločeni in pripravljeni ta proces tudi speljati. EPK je za Ptuj edinstvena priložnost, da se preko ustvarjalnosti in kulture zbudi, prerodi, konsolidira in zaživi povezan, opolnomočen in samozavesten ter postane vir inspiracije za druga evropska mesta podobnega značaja. 

SMS: Katera mesta se pravzaprav še potegujejo za naziv Evropska prestolnica kulture 2025?

MARTINA MAGDIČ: V Sloveniji se za naziv Evropska prestolnica kulture za leto 2025 poteguje kar šest mest, poleg Ptuja še Lendava, Ljubljana, Kranj, Nova Gorica in Piran. Tudi ostala mesta so, podobno kot Ptuj, zastavila kandidaturo regijsko, torej je konkurenca kar velika. A kandidaturo dojemamo predvsem kot tekmovanje s samimi sabo, ne primerjamo se preveč z ostalimi kandidatkami, temveč stremimo k trajnostnemu napredku mesta in regije.  

SMS: Zdaj že verjetno precej dobro poznate utrip Ptuja. Kako vidite Ptuj in Ptujčane, glede na to, da niste od tu?

MARTINA MAGDIČ: Ptujčani so kreativni, iskrivi in samozavestni ljudje, ki imajo svoje mesto iskreno radi in zato so tudi najbolj ostri in zavzeti kritiki razmer v mestu in občini. Ptuj je očarljiva lepotica, na prvi pogled mirna in zaspana, pozabljena s strani centrov moči in odločanja ter spregledana s strani turistov, ki se v milijonih letno peljejo mimo nje. A ta lepotica ima zaradi svojih prebivalcev dvojno življenje – pod mirnim površjem brbota živahno družbeno in kulturno življenje, ki v festivalskih izbruhih Kurentovanja in bogatega poletnega dogajanja prevzame mesto in vsakogar, ki se na Ptuju v tem času znajde. Ta nemirni ustvarjalni duh je treba negovati, razvijati in spodbujati. 

SMS: Vrniva se še enkrat z trenutek k prijavi. Oddali smo »seznam želja« oziroma nabor projektov. Kaj bo naslednji korak? Kdaj lahko pričakujemo uradni odgovor na prijavo?

MARTINA MAGDIČ: Svojo kandidaturo smo zgradili na izhodiščih, ki smo jih oblikovali na delovnih sestankih, petih javnih posvetih in štirihjavnih premišljevanjih, torej skupaj s prebivalci mesta in regije. Vsebinsko kandidatura sloni predvsem na projektnih predlogih ptujskih institucij, organizacij in ustvarjalcev, ki so prispevali osnutke s področji kulture, izobraževanja, ekologije, sociale in kulturnega turizma, skupaj smo jih prejeli več kot 70. Najbolj propulzivne, inovativne in utemeljene ideje smo v poglobljenih pogovorih z deležniki nadgradili v skladu s prioritetami lokalne, nacionalne in evropske kulturne politiketer poiskali povezovalne momente med posameznimi projekti na lokalnem in evropskem nivoju.Oblikovali smo inovativen in prebojen koncept, ki želi ob uresničevanju programskih vsebin z upoštevanjem prioritetnih razvojnih usmeritev, kot so dvig kompetenc, vključevanje ter evropsko povezovanje, sprožiti sunkovit napredek v razvoju mesta Ptuj in regije, ki je podprla kandidaturo. 

Vsa mesta bodo svoje kandidature predstavila Svetu strokovnjakov na sestanku za predizbor, 25. in 26. februarja 2020 v Ljubljani. Svet strokovnjakov odloča o tem, katere kandidatke bodo izbrane v ožji izbor ter jim da priporočila za nadaljnje delo. Po uvrstitvi v ožji izbor nas čaka intenzivno obdobje, saj bomo morali skupaj s predlagatelji projektnih idej v skladu s priporočili Sveta prijavno knjigo dopolniti in nadgraditi predvsem v izvedbenem smislu. 

Fotografije: CET Platforma

SMS: Kdaj bo torej »kocka padla«? Kdaj, kdo in kje bo dokončno odločil, da bo Ptuj postal EPK? (Namerno pišem, da bo, kajti to si gotovo vsi želimo; ne glede na to, kako si ga predstavljamo.)

MARTINA MAGDIČ: Drugo dopolnjeno verzijo prijavne knjige bomo oddali predvidoma oktobra. Do konca letošnjega leta ali v začetku naslednjega leta bo Svet strokovnjakov odločil, katera izmed kandidatk, ki se je uvrstila v drugi krog, prejme naziv Evropska prestolnica kulture 2025. Seveda se resno delo takrat šele začne! 😉

SMS: Držimo torej pesti! Hvala vam, Martina, za pogovor, ko bo projekt še bliže, se bova, upam, spet slišala.

MARTINA MAGDIČ: Z veseljem!


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: