Tadej, glasbenik, zaposlen  v Kamri

Na vogala križišča, ki vodi V Terme Ptuj, stoji skromna stavba. Bila je še skromnejša,  na hiter pogled skorajda zapuščena. Morda pa že nekaj časa opreznejši opazovalec le  opazi spremembo, namreč stavba je dobila lepši videz, za zidovi je čutiti nekaj živega, se občuti dogajanje, življenje, skratka  hiša ni več molčeča razpadlina, ampak je postala in vse bolj postaja objekt , v katerem se nekaj dogaja,  v kateri se diha, živi. Pred to stavbo sem ga opazil , Tadeja. Sedel je  z dvema moškima, pogovarjali so se. Ogovoril  sem moškega, Tadeja torej, ki je, še preden sem prav odprl usta, vstal in me prijazno vprašal, kaj želim. Tako sem ugotovil, da je on eden izmed tistih razdajajočih se ljudi, ki so v tej stavbi zaposleni.

Tadej torej. Zaposlen v tej stavbi, imenovani  Kamra. Zanima me, kako ste »pristali« na tem delovnem mestu  in kaj sploh počnete?

Tadej pove: imam dva poklica, ki sem ju opravljal zgolj zaradi eksistence. Plačilo je bilo mizerno, predvsem pa so bili mizerni, da uporabim mil izraz, odnosi. Delovno vzdušje, klima, medsebojno rivalstvo, ki ni za človeka, ki ne mara obračanja po vetru in slinastega prilagajanja, me je sililo iskati in najti tisto delo, ki je najprej za dušo, torej lastno dobrobit in dobro počutje, kar je, a ne?, pogoj, da si dušen in dober do drugega. Vem, da je slišati zguljeno, ampak zagotovo drži, če si človek drže, svoje, ne tuje. No, počutil sem se ujetega, zaklenjenega v sistem, ki ne dopušča lastnega dihanja skozi drugače postavljene tirnice, zato sem najprej našel sam sebe pri delu v mladinskih delavnicah v eni izmed osnovnih šol, nato pa  v Varni hiši na Ptuju.

Volontersko?

Ja, voluntersko, a bil je prijeten, pozitiven  tim, tu in tam se še vrnem mednje, čutil sem, da služim dobremu namenu, da delam za dobro drugih in hkrati tudi sebi delam uslugo. Vmes sem sicer dobil idejo, da bi bilo dobro politiki predlagati, da vsem prostovoljcem, predvsem tistim, ki so na Zavodu  in ki opravijo določen fond prostovoljnega dela, za določen fond opravljenih ur dela vendarle priznajo kakšen dan delovne dobe. Razumem, da upokojeni volunterji tega ne potrebujejo, saj so itak že v penziji, nezaposlenim prostovoljcem pa bi za prihodnost vsak dan ali ure opravljenega volunterskega dela tudi lahko šteli v delovno dobo. Navsezadnje nezaposleni volunter opravlja svoje delo sicer s srcem in tisto, kar ga veseli, osrečuje njega in ljudi, ki jim je na voljo, prihaja na delo s sredstvi socialne pomoči, bodisi z osebnim ali javnim prevozom, potrebuje malico itd upoštevali v delovno dobo.  Je res moje mišljenje norost, tabu, ali pa se nihče tega še ni domislil?

Trenutno pa ste v delovnem razmerju, ne več volunter, mar ne?

Res sem sedaj, hvala bogu ali komu, redno zaposlen, pred tem sem bil tudi tukaj volunter.  Ja, torej so me pota zanesla na drugačen teren socialno šibkih, celo prezrtih, zasmehovanih, pozabljenih, spregledanih. Delam v Kamri (Društvo Ars Vitae), opravil sem zahtevana izobraževanja, v vmesnem obdobju pa pridobil mnogo izkušenj in znanj s strani sodelavcev, predvsem pa iz samega srža dela.

Vaše delo je…?

Od nekdaj sem razumel in znal prisluhniti ljudem z obrobja, kot radi rečemo, prezrtim, preziranim, ljudem, od katerih se marsikdo obrne, namesto, da bi se prej vprašal, kaj je določenega človeka prignalo do-recimo- roba, do tja, da išče in najde, kot v Kamri, zatočišče štirih toplih sten, posteljo, hrano, ljudi, sebi enake, ljudi, ki so usposobljeni voditi pogovore z njimi, jim prisluhniti, jih slišati, razumeti, voditi, usmerjati … Smisel je, da v okviru hišnega reda v Kamro sprejet človek upošteva pravila in da se lahko v Kamro vrne.  (Tadej se malo zamisli in reče):   »Oh, kako lepo je rekel  Aleksadar  Hemon v nekem intervjuju, namreč da je  »dom( je) tam, kjer opazijo tvojo odsotnost.«

Torej se strinjate, da življenje ni rožnata pot, je tudi kamenje na poti vsakega izmed nas?

Res je, da je večina ljudi, ki so v Kamri, občutila kamenje pod nogami, a o tem ne bom govoril, to je njihova osebna stvar in moja poklicna zavezanost k molku in spoštovanju človekove integritete. Saj mi zaupajo in hvaležen sem za to, dodam lahko le to, da nikoli nihče ne ve,kdaj se mu lahko zalomi in bi potreboval  ustanovo, kot je Kamra.  A žal mnogi še vedno, tudi name, kaj šele na uporabnike, gledajo zviška, ne s pomilovanjem, pač pa s poniževanjem, češ tam delaš, s temi delaš. Kako mizerno in nizko, podlo razmišljanje! Čudim se in težko prebavljam takšne pripombe, čeprav seveda srečujem tudi ljudi, ki razmišljajo drugače, torej s srcem in nekaterimi  vrednotami, ki, žal, vse bolj izginjajo. Dobro dene podpora isto oziroma dobromislečih in podpora najbližjih, domačih.

Kamra na Ptuju, vir fotografije: Štajerski Tednik

Prosti čas?

Prosti čas je zelo razdrobljen in ga lovim po koncih, kajti urnik dela ni ravno idealen, ampak mnogi poklicni profili imajo podobnega. Na srečo me razbremenjuje glasba, za ustvarjanje glasbe se vedno najde čas. Ustvarjam v svojem  glasbenem studiu Sršen, pišem besedila, snemam, skladam. Pred leti sem izdal sem svoj CD. Tudi javnosti sem se že predstavil.  Glasba  zelo sprošča, uči me potrpežljivosti, daje duši in ušesom neko posebno milo  hvaležnost, pomirjenost s seboj in svetom. Skozi njo povem, kdo sem, kakšen sem, kako doživljam (so)bivanje, tematika je torej življenje, kakršnega vidim, doživljam, čutim. Tu in tam svetujem kakšnemu nadebudnemu začetniku, pa tudi sam sem  vedno sprejemljiv za pobude, učenje, nova znanja.

Vaš jutri?

Vedno bi rad delal za dobro ljudi, predvsem šibkih, bodisi otrok, odraslih, za družine v stiski. Kam vse me bo pot še vodila, ne vem, vsekakor pa želim še naprej delati, kar me veseli, svoj čas preživljati v dobrem okolju, s podobno mislečimi ljudmi, ostati pa  na glasbenem ali socialno-varstvenem polju delovanja.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.
%d bloggers like this: