Ureditev Vrazovega trga – projektna naloga

PROJEKTNA NALOGA

UREDITEV VRAZOVEGA TRGA

Avgust 2019

1.  Kazalo

  1. Kazalo
  2. Osnovni podatki
  3. Cilji projekta

3.1.  Namen in cilji projekta

3.2.  Območje ureditve

3.3.  Predmet projekta

3.3.1.           Urbana oprema

3.3.2.           Tlaki

3.3.3.           Gospodarska javna infrastruktura

3.3.4.           Promet

  1. Analiza obstoječega stanja

4.1.  Lastništvo

4.2.  Omrežja gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra

4.2.1.           Komunalna infrastruktura – kanalizacija

4.2.2.           Komunalna infrastruktura – vodovod

4.2.3.           Plinovodno omrežje in ostala energetika

4.2.4.           Cestno omrežje

4.2.5.           Javna razsvetljava

4.2.6.           Urbana oprema

4.3.  Objekti na meji območja obdelave

  1. Podatki o prostorskih aktih, pogojih nosilcev urejanja prostora ter izdelanih strokovnih podlagah

5.1.  Veljavni prostorski akti

5.2.  Podatki o območjih varovanj in omejitev

5.3.  Izjema, ko priprava OPPN ni potrebna

5.4.  Obstoječa dokumentacija in strokovne podlage

5.5.  Potrebna dokumentacija in strokovne podlage za izvedbo projekta

  1. ZAKLJUČEK

2.  Osnovni podatki

Naziv projektne naloge:

UREDITEV ULIC IN TRGOV KAREJEV 9, 10, 11 IN 13

Naročnik:

MESTNA OBČINA PTUJ, MESTNI TRG 1, 2250 PTUJ

Odgovorna oseba investitorja (ime, priimek, podpis, žig):

Nuška GAJŠEK, županja

Izdelovalec projektne naloge (ime, priimek, podpis, žig):

Mojca Brunčič, Mestna občina Ptuj

Kraj in datum izdelave dokumenta:

Ptuj, avgust 2019

3.  Cilji projekta

3.1.              Namen in cilji projekta

Cilj projekta je funkcionalna prenova ulic in trgov, zasnovana ob upoštevanju usklajenega urejanja celotnega kareja in v skladu z ureditvami ožjega mestnega jedra in s tem odprava funkcionalne degradacije in suma socialne degradacije2, ki sta bila zaznana v Merilih in kriterijih za določitev degradiranih urbanih območij z nadgradnjo Določitev nerevitaliziranih urbanih območij (NEURO), ki jih je izdelala Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Katedra za urbanizem, po naročilu Ministrstva za okolje in prostor.

S tem projektom bomo dosegli učinkovitejšo rabo prostora v urbanih območjih, spodbujali izkoriščanje notranjih potencialov mestnega območja. Vlagali bomo v reaktivacijo prostih in slabo izkoriščenih površin znotraj mestnega jedra. S tem bomo zagotovili zmanjšanje konflikta zaradi poseganja na nova zemljišča in posledično zmanjšali obremenitve okolja z vidika učinkovitejše rabe virov. Na ta način bomo ustvarili pogoje za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti ter večjo privlačnost urbanega okolja za delo in bivanje.

Namen projekta je:

  • prenova in revitalizacija degradiranega urbanega območja in s tem odprava funkcionalne degradacije in suma na socialno degradacijo,
  • zagotoviti enakomernejši dostop do javnih funkcij in storitev za prebivalstvo,
  • izboljšati kakovost življenja in dela v lokalni skupnosti,
  • zagotoviti infrastrukturo za izvajanje kulturnih prireditev v lokalni skupnosti in širše,
  • gospodarska rast občine in s tem regije,
  • povečanje atraktivnosti mestnega jedra in ohranitve kulturnega spomenika lokalnega pomena.

Cilji projekta so:

  • obnova ulic, trgov in dvorišč v lasti Mestne občine Ptuj,
  • obnova komunalne infrastrukture na območju obnove,
  • zamenjava tlakov,
  • nabava urbane opreme,
  • nove zasaditve,
  • ohranjanje prostora za prireditve na Vrazovem trgu.

3.2.              Območje ureditve

Območje ureditve se nahaja znotraj starega mestnega jedra in obsega zemljišča s parc. št. 4030, 1244/1, 1206, 1259/2 in 4038 vse k.o. Ptuj, skupne površine cca. 2.126 m2(povzeto po podatkih iz www.geoprostor.net/piso).

Slika1: Območje obdelave (Vir: www.geoprostor.net/piso)

Območje zapade v naslednje enote urejanja prostora:

  • Center: CE11 (OPPN-p); Ptuj-SMJ-kare 11(parc. št. 1206, parc. št.1244/1, parc. št. 4030, vse k. o. Ptuj),
  • Center: CE13 (OPPN-p); Ptuj-SMJ-kare 13(parc. št. 1244/1, parc. št. 4308, parc. št. 4030, vse k. o. Ptuj),

Osnovna namenska raba prostora: Parcele se nahajajo v območju stavbnih zemljišč.

Podrobnejša namenska raba prostora: Parcele se nahajajo v območju centralnih dejavnosti, in sicer v osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU).

Na spodnji sliki je meja območja obdelave označena z rumeno barvo.

Slika 2: Območje obdelave ulic in trgov (Vir: www.geoprostor.net/piso)

3.3.              Predmet projekta

Mestna občina Ptuj s tem projektom želi izvesti funkcionalno prenovo ulic in trgov znotraj karejev 11 in 13 s celovito ureditvijo Ulice Tomaža Šalamuna, Jadranske ulice in Vrazovega trga v okviru investicijsko vzdrževalnih del.

Območje obdelave meri cca. 2.126 m2in je razvidno iz slike 2 poglavju 3.2.

Predmet projektne naloge so investicijsko vzdrževalna dela z namenom:

  • prenove ulice Tomaža Šalamuna, Jadranske ulice in Vrazovega trga,
  • prenove javne gospodarske infrastrukture v območju obdelave,
  • obdelave stikov tlakovanja s fasadami,
  • postavitve urbane opreme v skladu z zasnovo in katalogom urbane opreme,
  • izvedbe kontroliranega vstopa v peš cono s potopnim stebričkom, prometni režim se ne spreminja.
  • Urbana oprema

Ulica Tomaža Šalamuna in Jadranska ulica sta v skladu s zasnovo urbane opreme prečni ulici oziroma povezovalni ulici. Sta ožjega profila, na njih skoraj ni lokalov. Ostajati morajo prehodne in pretočne, brez ovir. Z urbano opremo se jih opremlja zelo omejeno. Opremljanje s tlaki je lahko bolj enostavno, tlaki so predvidoma tonalitne kocke. Projektno je potrebno definirati polaganje, vzorec, stik s fasadami in drugimi elementi (stopnice, ograje) ter odvodnjavanje kot tudi prečni profil izvedbe.

Vrazov trgsodi med najpomembnejše urbane poteze in tržne površine v starem mestnem jedru, ki so ključne površine za ohranjanje pojavne identitete historičnega mesta. V njih se lahko pojavljajo do določene mere avtorsko oblikovani elementi, vendar morajo avtorji pri izdelavi projektnih rešitev upoštevati usmeritve zasnove urbane opreme ter za posamezne elemente Katalog urbane opreme. Umeščanje urbane opreme v prostor mora ohranjati prehodnost, transparentnost in preglednost prostora. Na območju ni dopustno umeščanje lesenih plotov, lesenih zaščitnih ograj, ter trajnih konstrukcij, kot so sekundarne gostinske površine, nadstrešnice. Umeščanje kandelabrov ni dopustno, luči se namešča konzolno.

Območje Vrazovega trga je kot posamično celovito območje izvzeto iz Zasnove urbane opreme v starem mestnem jedru, zato se urbana oprema za trg uredi celovito. Upošteva se urbana oprema po katalogu. V prostor se lahko umesti tudi manjše igralna poljina ter ga močno ozeleni (urbana oprema za rastline oziroma glede na možnost zasaditev v raščen teren).

Na Vrazovem trgu so potencialne lokacije za igralne površine.

Vrazov trg se je uvrstil na seznam prireditvenih prostorov mesta Ptuj, saj se na njem odvija kar nekaj kulturnih prireditev, ki jih Mestna občina Ptuj želi ohraniti, zato je potrebno funkcionalno zastaviti potrebno infrastrukturo za izvedbo javnih prireditev.

Na območju Jadranske ulice in Ulice Tomaža Šalamunaje za projekt urbane opreme potrebno upoštevati zasnovo in katalog urbane opreme:

Izvesti je potrebno označevanja na prehodih in vstopih v mesto

3.3.1.1.       Urbana oprema za rastline

Pred objektom Jadranske ulice 5 potrebno zamenjati cvetlična korita, ostala se lahko odstranijo. Jadransko ulico je potrebno ozeleniti s pomočjo rastlin v koritih, kot npr.:

  • KORITO ZA DREVO: Betonsko korito je izdelano iz posameznih segmentov, ki se jih zloži po principu »jersey jezdecev« v krožne oblike, zavaruje površine in pripravi sadilni substrat za drevesa. Drevesa se sidra s pomočjo sidranja koreninske grude na betonske elemente. Zagotovi se odvajanje vode, zadrževanje vode, izolacijo, zračenje. Zgornjo površino se ozeleni s pokrovnicami ali trajnicami. ter zastre z zastirko. Minimalna višina korita 100 cm. Minimalna površina korita 3m2.

Toniran beton, svetlo oker barve, z vključki prodca, brušen, zaščita proti grafitiranju, nosilna konstrukcija omogoča niveliranje na neravnih tleh. Možnost nameščanja sedalnih elementov na rob.

  • KORITO ZA VEČDEBELNE GRMOVNICE:Okroglo betonsko korito, višina do cca 80 cm. Premer do cca 160. Lahko več velikostnih različic. Zagotovi se odvajanje vode, izolacijo, zadrževanje vode, zračenje. Zgornjo površino se ozeleni s pokrovnicami / trajnicami ter zastre z zastirko.

Toniran beton, svetlo oker barve, z vključki prodca, brušen, zaščita proti grafitiranju, nosilna konstrukcija omogoča niveliranje na neravnih tleh. Zaobljeni robovi.

  • KORITO ZA GRMOVNICE IN POKROVNICE: Podolgovato korito, nižje, višina do cca 60 cm. Do dolžine cca 150 cm. Minimalna širina 60 cm. Zagotovi se odvajanje vode, zadrževanje vode, izolacijo, zračenje. Zgornjo površino se ozeleni s pokrovnicami / trajnicami ter zastre z zastirko.

Toniran beton, svetlo oker barve, z vključki prodca, brušen, zaščita proti grafitiranju, nosilna konstrukcija omogoča niveliranje na neravnih tleh. Zaobljeni robovi.

  • KORITO ZA RASTLINE / PREMIČNO: Manjša kovinska korita – lonci za posamezne lonce z drevesi ali grmovnicami. Pločevina, protikorozijska zaščita, prašno barvano, različni odtenki sive. Nosilna konstrukcija omogoča nameščanje na neravnem terenu. Nameščanje zložb korit ob vhode v lokale ali zasebne vhode. Korit se ne fiksira. Nosilna paličasta konstrukcija omogoči dvig lonca na različne višine. Izbor barve lonca je odvisen od umestitve loncev na senčne ali sončne lege.

Vse rešitve morajo biti zasnovane ob upoštevanju usklajenega urejanja celotnega kareja in v skladu z ureditvami ožjega mestnega jedra.

3.3.1.2.       Urbana oprema za sedenje in počitek

Klop je pomemben element urbane opreme v odprtem prostoru mesta. Zgodovinsko izpričano je mogoče prepoznati na Ptuju več tipov klopi, današnje stanje kaže na veliko raznolikost, tako oblikovno kot materialno. Zaradi te raznolikosti in obenem pomanjkanje dobrih oblikovnih primerov predlagamo izbor novega tipa klopi s kovinsko konstrukcijo, ki se navdihuje pri srednjeveških kovanih elementih ter lesene obloge, ki omogočajo udobno sedenje. Kovinski deli morajo biti vitki, brez dekorativnih elementov in antracit sive barve, leseni deli pa iz ustrezno obdelanega naravnega lesa. Umeščanje klopi mora zagotoviti varno rabo in prehodnost odprtega javnega prostora ter varne odmike od prometnic (motorni, kolesarski promet). Omogočati mora enostavno montažo in vzdrževanje. Montaža mora biti mogoča na obstoječih tlakovanih površinah ali na novo postavljenih točkovnih temeljih. Proizvajalec mora zagotoviti certifikat za izdelek ter garancijo, navodila za vzdrževanje in uporabo in varno rabo.

Odstranitev obstoječih klopi na celotnem območju in nadomestitev z izbranimi klopmi na obstoječih lokacijah (glej popis stanja v Zasnovi urbane opreme v starem mestnem jedru Ptuja). Izvedba zamenjave je možna glede na potrjen katalog urbane opreme.

Predlog lokacij klopi okrog dreves (kot del ureditve velikih korit za drevesa). Predvidoma v povezavi z zasnovo zelenega sistema ali v sklopu ureditev po izvedbeni projektni dokumentaciji. Na ožjih ulicah je pri lociranju urbana opreme za sedenje in počitek oprema ne sme ovirati nujnega prometa.

OBLIKOVNE RAZLIČICE:

  • Klop z naslonom: dimenzije cca 200 cm x 45 cm, višina z naslonjalom do 90 cm, kot naslona do 150.
  • Klop brez naslona: dimenzije cca 200 cm x 45 cm.
  • Razširjena klop: do širine cca 160 cm.
  • Lesena obloga na stopnicah ali zidcu: obloge so lahko različnih dimenzij, izbrani morajo biti enaki materiali in oblikovanost lesenih in kovinskih delov kot pri osnovni klopi.
  • Zložljiva klop: premična klop za občasno opremlajnej prostora ob prireditvah, ki jo je mogoče zložiti, ob postavljanju pa povezati v daljše nize. Oblikovno materialno in izvedbeno naj bo sorodna izbrani klopi.
  • Možnost sestavljanja oblikovnih različic klopi v nize.
  • Klop s stranskim naslonom za roke (predvsem za starejše uporabnike).
  • Klop za doječe mamice: klop z dodanimi elementi za previjanje in za naslon roke.
  • Miza: element urbane opreme, ki mora biti oblikovno, materialno in barvno skladen z izbrano klopjo.

MATERIAL / POVRŠINSKA OBDELAVA / BARVA / MONTAŽA:

Kovinska konstrukcija: varjeni železni elementi, protikorozijsko zaščiteni, prašno barvani ali lit aluminij, prašno barvan, paličasta in trakasta konstrukcija. Barva antracit siva, RAL 7016.

Lesene obloge sedala in naslona: naraven les, po oksidaciji posivi, predvidoma zaščiten z premazi na vodni osnovi ali oljen, ki sčasoma naravno posivi, iz lokalnih virov lesa, letve.

Montaža klopi na novo se izvede na predpripravljene točkovne betonske temelje s plitvim izkopom, ki se jih zastre z nesprijetim agregatom ali substratom ter ozeleni. V primeru temeljenja klopi v območje korenin obstoječih dreves na zelenici je treba zagotoviti nadzor usposobljenega strokovnjaka arborista / krajinskega arhitekta.

3.3.1.3.       Svetila

Osvetljevanje mesta je predmet posebnih strokovnih podlag. Izhodišča morajo biti zagotavljanje varne rabe javnega prostora, preprečevanje svetlobnega onesnaževanja, v starem mestnem jedru pa tudi umeščanje svetlobnih elementov v prostor na način, ki ne ustvarjajo geometrijskih vzorcev v nočni panorami mesta. Osvetljevanje naj bo intimno, točkovno, brez velikih svetlobnih ploskev ali linearnih svetlobnih. Izogibati se je treba barvnim osvetlitvam.

V skladu z Zasnovo urbane opreme historičnega jedra Ptuja je potrebno ukinjati kandelabre, kjer je mogoče in jih nadomeščati s stebrički ali vgrajenimi svetilnimi elementi. Izogibati se je potrebno linearnim vzorcem razmeščanja svetlobnih elementov.

Zaradi starosti in dotrajanosti obstoječe javne razsvetljave (kablov, svetilk, odjemnih mest), je potrebno v okviru nove ureditve predvideti zamenjavo in dograditev na celotno območje. Zamenjati in položiti je potrebno nove elektro kable, svetilke in odjemno mesto,

Javna razsvetljava se načrtuje skladno s Priporočili Slovenskega društva za razsvetljavo – Razsvetljava in signalizacija za promet PR5/2 – 2000. Priporočamo dodatno osvetlitev kritičnih točk, kot so npr. križišča, prehodi za pešce, klančine ipd..

Zamenjava in dodatne namestitve luči se predvidijo predvsem na koridorjih, kjer jih danes ni. Napeljava javne razsvetljave se v celoti zamenja.

Ulična razsvetljava mora biti skladna z veljavno Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in drugo veljavno zakonodajo in predpisi s tega področja.

Svetilke naj bodo kovinske konstrukcije, lit aluminij, prašno barvan, antracit siv RAL 7016, steklena bučka, kovinski pokrov. Zagotoviti je potrebno standard glede osvetljevanja in svetlobnega onesnaževanja, led lučke.

3.3.1.1.       Stojala za kolesa

Na območju ureditve se predvidi lokacija stojala za kolesa in izvede stojalo s sistemom izposoje, kot je v mestu na drugih lokacijah že v uporabi. V prostor se stojala umešča pravokotno ali pod kotom na robove (npr. fasado) , do 45°, mogoče kotnadomestek stebrička/korita, na območjih, umaknjenih z glavnega peščevega koridorja.

Predvideti je potrebno možnost nameščanja informativne table na rob stojala, v višini stojala.

Oblika stojala se predvidi kot element, ki omogoča prislonitev in priklenitev kolesa preko okvirja kolesa na okvir stojala.

Višina stojala naj bo do 80 cm, sestavljeno iz ploščatih kovinskih elementov, kovinski (železo, aluminij), protikorozijsko zaščitenih, prašno barvanih, barva antracit RAL 7016.

Montaža z vgradnjo na betonske temelje pred izvedbo finalnih tlakov.

3.3.1.2.       Vodni element/i

Predvidena je rekonstrukcijo oziroma prezentacija nekdaj obstoječega vodnjaka, ki je bil lociran na Vrazovem trgu pred objektom »Muzikafe«. V času priprave projektne naloge naročnik ne razpolaga z nobeno arhivsko dokumentacijo o nekdanjem vodnjaku. Prezentacija nekdanjega vodnjaka se pripravi na podlagi arhivske dokumentacije, v kolikor bo naročnik z njo do podpisa pogodbe za projektiranje razpolagal. V nasprotnem primeru se na njegovi lokaciji predvidi primeren element.

Prav tako je potrebno na trgu umestiti pitnik, ki je lahko na lokaciji vodnjaka.

  • Tlaki

Z vidika opremljanja mesta je treba zagotoviti poenoten koncept izbora materialov, pojavnosti, tekstur, struktur in polaganja ter gradbeno tehnične izvedbe.

V uličnem prostoru naj se pojavljata samo dva tipa tlakov. Ulice je treba urejati na poenoten način z upoštevanjem hierarhije in prostorskega pomena ulic ter historičnih talnih obdelav.

Elementi obdelave tal morajo biti skladni, izogibati se je treba uporabi različnih materialov, obdelav, vzorcev, zrnatosti, ki to skladnost manjšajo. Vzorci polaganja naj se nanašajo na historične izpričane vzorce, ki se jih uporabi za tlakovanje vseh ulic.

Vse novo tlakovanje površin mora biti projektno obdelano in usklajeno s pristojnim ZVKDS.

  • vsi materiali morajo izkazovati skladnost z ustreznimi standardi o gradbenih proizvodih,
  • površinsko morajo biti obdelani na način, da preprečujejo zdrs in omogočajo varno rabo v odprtem javnem prostoru,
  • tlak mora zagotoviti odvodnjavanje padavinskih vod,
  • material mora ohranjati vse karakteristike ne glede ena vremenske pogoje,
  • drenažne in utrjene plasti je treba izvesti po pravilih stroke in gradbene zakonodaje,
  • izvedba in utrditve tamponskih plasti v bližini sajenih dreves se lahko izvede po Stockholm metodi s strukturno zemljo, s čimer se poveča območje rastišča drevesa, plasti tampona pa so lahko utrjene po normativih,
  • kanalete so praviloma čim bolj ozke, litoželezne,
  • pokrove jaškov se izdela ko kasete, zapolnjeni so z elementi tlaka, vidni so samo kovinski robovi kaset.

Tlakovanje se izvede po podrobni izvedbeni projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati značilnosti in geometrijo prostora, obstoječo in novo projektirano inštalacijo, odvodnjavanje padavinskih vod in umeščanje elementov urbane opreme. V celotnem uličnem profilu se mora pojavljati enaka obdelava materialov in izvedba tlakov. Vsi materiali morajo izkazati skladnost z ustreznimi standardi o gradbenih proizvodih.

3.3.2.1.       Tonalitne kocke

Tlakovanje večine ulic v SMJ Ptuja se izvede s tonalitnimi kockami velikosti 8/8/8 do 10/10/10, ki so klane in imajo obdelane robove.

Kocke se polaga po historičnih vzorih iz starega mestnega jedra, temeljni vzorec je asimetrična mreža, ki nastane s polaganjem rahlo zamaknjenih vrst klanih tonalitnih kock. Fuga med kockami je predvidoma široka do 1 cm. Izogibati se je treba povsem pravilnemu vzorcu mreže iz kock.

3.3.2.2.       Tonalitne plošče

Tonalitne plošče se uporabi za tlakovanje pločnikov izbranih večjih tlakovanih površin. Pločniki so v območju predvidene in obstoječe peš cone poravnani na isto koto ulice. Koridor pločnika ob objektih definira stik objekta z uličnim prostorom.

Tlakovanje večine ulic v starem mestnem jedru Ptuja se izvede s tonalitnimi ploščami pravokotnih oblik, pri čemer je najkrajša stranica večja od 40 cm. Površina mora biti ustrezno protizdrsno obdelana. Plošča mora biti povozna.

Plošče se polaga po na območju pločnikov v niveleti s cestiščem. Temeljni vzorec so pasovi različno dolgih plošč, ki pa so enako široke. Plošče se polaga na stik.

3.3.2.3.       Betonski tlakovci

V območju javnega prostora Starega mestnega jedra se betonskih tlakovcev ne uporablja. Morebitne izjeme za obdelavo servisnih in podobnih površin se uskladi s pristojnim ZVKDS.

3.3.2.4.       Beton prefabriciran

V območju javnega prostora Starega mestnega jedra se betonskih prefabriciranih izdelkov načeloma ne uporablja. Morebitne izjeme (večje tlakovane površine iz prefabriciranih oblikovanih betonskih izdelkov) se uskladi s pristojnim ZVKDS.

3.3.2.5.       Tonalitni robniki

Tonalitni robniki ustvarjajo stik med tlakom iz tonalitnih kock in tonalitnih plošč. Vsi elementi tlaka so poravnani na isto koto cestišča.

Tonalitni robniki so široki do 25 cm in dolgi do 100 cm.

Robniki so povezovalni element med tlakom iz kock in plošč, lahko so tudi členitveni element pri vertikalni členitvi ali izvedbi stopnic.

Robnike se temelji z linijskim betonskim temeljem

3.3.2.6.       Betonski robniki

V območju javnega prostora Starega mestnega jedra se betonskih robnikov praviloma ne uporablja. Morebitne izjeme za obdelavo servisnih in podobnih površin se uskladi s pristojnim ZVKDS.

3.3.2.7.       Kovinski robniki

V območju javnega prostora Starega mestnega jedra se kovinskih robnikov praviloma ne uporablja. Morebitne izjeme za obdelavo parkovnih poti ali stika med tlakom in peskanimi površinami uskladi s pristojnim ZVKDS.

3.3.2.8.       Rešetke

Rešetke za odvodnjavanje padavinskih vod se izvede v litoželezni varianti. Rešetka je antracit sive oziroma črne barve in dimenzionirana glede na lokacijo.

3.3.2.9.       Kanalete

Kanalete za odvodnjavanje padavinskih vod se izvede v litoželezni varianti. Kanaleta je antracit sive oziroma črne barve in dimenzionirana glede na lokacijo.

3.3.2.10.    Mulde

Mulde za odvodnjavanje padavinskih vod se na površinah, tlakovanih s tonalitnimi kockami in ploščami izvede v tonalitu.

Mulda kot betonski prefabriciran izdelek je dopustna na manj izpostavljenih lokacijah, v soglasju s pristojnim ZVKDS.

3.3.2.11.    Stopnice

Stopnice se izvede po podrobni izvedbeni projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati značilnosti in geometrijo prostora, obstoječo in novo projektirano inštalacijo, odvodnjavanje padavinskih vod in umeščanje elementov urbane opreme.

Stopnice se lahko izvedejo s tonalitnimi kockami 4-8cm, tonalitnimi ploščami, mačjimi glavami (lokalni prod, različne barvne nianse od sivkastih do rumenkastih prodov).

Stopni robni element so zaradi boljše vidljivosti (slepi in slabovidni) lahko v kontrastnem vidnem, štokanem betonu.

Vzorec polaganja mora biti skladen z vzorcem polaganja okoliškega tlaka.

3.3.2.12.    Pokrovi jaškov

Pokrove jaškov se na tlakovanih površina izvede z kovinskim okvirjem in tlakom, ki se nadaljuje v enakem vzorcu. Kovinski okvir mora biti izdelan tako, da ga je mogoče dvigniti in dostopati do jaška.

3.3.2.1.       Taktilne talne oznake za slepe in slabovidne

Pri urejanju površin in koridorjev za slepe in slabovidne se na tlakovanih površinah umešča čepkaste kovinske (medeninaste ali jeklene) taktilne oznake, ki morajo glede dimenzij in funkcionalnosti ustrezati normativom za vodenje slepih in slabovidnih v prostoru.

  • Gospodarska javna infrastruktura

3.3.3.1.       Kanalizacija

Zaradi starosti obstoječe kanalizacije in na podlagi terenskega preverjanja stanja omrežja je potrebno v okviru nove ureditve predvideti zamenjavo, oziroma položitev novih cevovodov javne kanalizacije. Ohrani se mešan sistem javne kanalizacije.

Nova trasa se predvidi tako, da bo možna priključitev vseh objektov iz območja ureditve v novo položeno kanalizacijo. Istočasno se sanirajo vsi obstoječi priključki v javnih površinah. Razpored revizijskih jaškov se naredi tako, da bodo vsi priključki tako komunalnih odpadnih vod kot meteornih vod iz cestnih požiralnikov in rešetk, navezani v revizijske jaške in ne direktno v cevi. Predvidijo se naj tipski betonski revizijski jaški, cevi pa iz gladkih homogenih debelostenskih PVC cevi, pri večjih premerih lahko tudi iz armiranobetonskih cevi z integriranim tesnilom za zagotavljanje vodotesnosti spojev.

Enak pristop je bil v preteklosti pri ureditvah Prešernove ulice, v zadnjem času pa Slomškove ulice, ki se obnavlja v okviru rekonstrukcije tržnice.

3.3.3.2.       Vodovod

Na omenjenem področju je smiselno v primeru urejanje zgornjega ustroja zamenjati tudi infrastrukturo potrebno za distribuiranje pitne vode.

Vodovodi na tem področju so dotrajani, v jadranski ulici poteka še litoželezni vodovod premera 80, ki je bil narejen v prvem obdobju ptujskega sistema, metem ko na področju ulice Tomaša Šalamuna poteka vodovod cevi Pe 50 in Pe 125, ki je prav tako dotrajan in ga je smiselno v mejah obdelave zamenjati.

Vodovodne priključke je potrebno zamenjati na celotnem področju obdelave, saj so izvedeni iz pocinkanih cevi katere so porozne.

3.3.3.3.       Energetska infrastruktura in telekomunikacije

V okviru tega projekta je potrebno predvideti zamenjavo ali novo izvedbo druge infrastrukture, ki ni v lasti Mestne občine Ptuj in jo bodo pristojni upravljalci izvedli na lastne stroške v območju ureditve in v času izvedbe tega projekta.

  • Promet

3.3.4.1.       Izvleček iz Celostne prometne strategije Mestne občine Ptuj

Omrežje pešpoti

Ureditev omrežja pešpoti znotraj naselij bo prioriteta. Pomemben segment bo vzpostavitev varnih šolskih poti in poti, ki bodo povezovale pomembnejše točke v mestu in naseljih, kot so objekti za rekreacijo, trgovsko-servisne storitve, javne ustanove in postajališča javnega potniškega prometa.

Ureditev pešpoti je predvidena v dveh sklopih glede na namen potovanja, in sicer pešpoti za dnevno mobilnost, ki zajema hojo na delo in izobraževanje, ter pešpoti za rekreativne in turistične namene. Za prvi sklop so pomembne čim krajše in neposredne poti med izvorom in ciljem. Pri drugem sklopu so pomembnejši povezava med znamenitostmi, prelepi razgledi ter odmaknjenost od cest in motoriziranega prometa. Razvoj širšega omrežja pešpoti vzdolž Drave in Ptujskega jezera ter drugih znamenitosti v občini (Panorama) bo pomemben segment, ki bo dopolnil ponudbo pešpoti širše po občini. Hkrati pa bo omrežje navezal na povezave sosednjih občin in regije. Izkušnje so pokazale, da imajo rekreacijske poti precejšen potencial povečevanja v prihodnje. Povezava kolesarskega omrežja z omrežjem pešpoti še dodatno generira potencial, ki ga prinašajo spremembe v okolju na področju povečevanja deleža okolju prijaznih potovanj.

Vzpostavitev območij za pešce

Trend razvoja v urbanih okoljih je vzpostavljanje območij, namenjenih pešcem. Pešpoti se kombinirajo z območji umirjenega prometa in s tem se ustvarjajo točke srečevanja in druženja. Hkrati se lahko takšno območje tudi gospodarsko oživi in revitalizira.

V starem mestnem jedru je predvidena širitev obstoječega območja za pešce v dveh fazah.

Zaključna faza vzpostavitve območij za pešce bo zagotovljena s preureditvijo Prešernove ulice skupaj s Slovenskim trgom (infrastrukturna ureditev) v območje za pešce in bo zajemala območje kot je prikazano na sliki:

Slika3: Nadaljnja širitev območja za pešce v starem mestnem jedru(Vir: CPS MO Ptuj)

3.3.4.2.       Območje peš cone in mirujoči promet v okviru projekta

Iz slike 3 je razvidno da v območje peš cone v skladu s Celostno prometno strategijo Mestne občine Ptuj zapade Ulica Tomaža Šalamuna in severni del Jadranske ulice, od Jadranske ulice 1 do 6.

Območje Jadranske ulice, od Vošnjakove ulice severno je peš cona. S tem projektom želimo območje peš cone na tem območju  ohranjati, vendar jo je potrebno omejiti s potopnimi stebrički za kontroliran vstop za stanovalce, dostavo in goste Muzikafe Bed & Breakfast.

VRAZOV TRG

Slika 4:Vrazov trg (Vir: www.geoprostor.net/piso)

4.   Analiza obstoječega stanja

4.1.              Lastništvo

Vsa zemljišča v območju obdelave so javno dobro.

4.2.              Omrežja gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra

Na območju obdelave poteka naslednja gospodarska javna infrastruktura:

Slika 5: Gospodarska javna infrastruktura (energetika, komunala, elek. Komunikacije) – (Vir: www.geoprostor.net/piso)

  • Komunalna infrastruktura – kanalizacija

Na podlagi podatkov v Prostorkem informacijskem sistemu občin PISO, so obstoječe kanalizacijske cevi gravitacijskega mešanega voda betonske, premera 300 in 400mm ter dotrajane.

  • Komunalna infrastruktura – vodovod

Na omenjenem področju je smiselno v primeru urejanje zgornjega ustroja zamenjati tudi infrastrukturo potrebno za distribuiranje pitne vode.

Vodovodi na tem področju so dotrajani, v jadranski ulici poteka še litoželezni vodovod premera 80, ki je bil narejen v prvem obdobju ptujskega sistema, medtem ko na področju ulice Tomaša Šalamuna poteka vodovod Pe 50 in Pe 125, ki je prav tako dotrajana in jih je smiselno v mejah obdelave zamenjati.

Slika 6: Gospodarska javna infrastruktura (vodvod, kanalizacija) – (Vir: www.geoprostor.net/piso)

  • Plinovodno omrežje in ostala energetika

Slika 7: Gospodarska javna infrastruktura (energetika) – (Vir: www.geoprostor.net/piso)

Gradnja objektov ob plinovodu je opredeljena v 34. členu Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/0254/02 in 17/14 – EZ-1), ki pravi:

Pri graditvi plinovoda ob gradbenem objektu je treba z varnostnimi odmiki zagotoviti stabilnost plinovodov in gradbenih objektov.

Pri graditvi plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 5 barov mora biti najmanjši horizontalni varnostni odmik med plinovodom in objektom 0,5 m. Pri graditvi plinovodov z največjim delovnim tlakom nad 5 barov do vključno 16 barov mora biti horizontalni varnostni odmik med plinovodom in objektom vsaj 2,5 m. V izjemnih primerih je z uporabo posebnih varnostnih ukrepov varnostni odmik lahko manjši.

Pri graditvi objektov ob plinovodu mora biti z ustreznim varnostnim odmikom zagotovljena stabilnost plinovoda. Ob določevanju odmika je treba upoštevati najmanj način graditve, strukturo tal in globino plinovoda. Varnostni odmik ne sme biti manjši od 1 m pri graditvi ob plinovodu z največjim delovnim tlakom do vključno 5 barov in ne manjši od 5 m v primeru graditve ob plinovodu z največjim delovnim tlakom nad 5 barov do vključno 16 barov. V primeru predvidenih manjših varnostnih odmikov, mora biti pred graditvijo izvedena analiza vpliva graditve na plinovod in izvedeni morajo biti posebni varnostni ukrepi za zaščito plinovoda.

Najmanjši še dopustni varnostni odmik plinovoda z največjim delovnim tlakom nad 5 barov do vključno 16 barov pri upoštevanju posebnih varnostnih ukrepov od objekta znaša 2,5 m.

  • Cestno omrežje

Slika 8: Gospodarska javna infrastruktura (promet) – (Vir: www.geoprostor.net/piso)

Območje ureditve je v celoti na območju cestne infrastrukture.

  • Ulica Tomaža Šalamuna je kategorizirana javna pot JP830725
  • Jadranska ulica je kategorizirana javna pot JP830722
  • Vrazov trg je kategorizirana javna pot JP830724

Stanje tlakovanja

Ulice in trgi so asfaltirani, že večkrat prekopani in pokrpani zaradi vgradnje infrastrukture in v slabem stanju.

  • Javna razsvetljava

Na območju obdelave so večinoma montirane konzolne luči. Objekta na Jadranski ulici 14 ima osvetljeno fasado.

Slika 9: Gospodarska javna infrastruktura (javna razsvetljava) – (Vir: Zasnova urbane opreme v starem mestnem jedru)

  • Urbana oprema

Na območju obdelave trenutno

  • ni urbane opreme za sedenje in počitek;
  • tri cvetlična korita so postavljena pred objektom Jadranska ulica 5.

4.3.              Objekti na meji območja obdelave

Za objekte na meji območja obdelave je zaradi gradbenih posegov v njihovi neposredni bližini potrebno predvideti izvedbo monitoringa.

Na meji območja obdelave so naslednji objekti v 100% lasti Mestne občine Ptuj:

parc. št. 1245 k.o. Ptuj  stavba št. 911 Aškerčeva 8
parc. št. 1196 k.o. Ptuj stavba št. 1117 Jadranska ulica 4, Cvetkov trg 4
parc. št. 1244/2 k.o. Ptuj stavba št. 3074 del Aškerčeva 8
parc. št. 1263 k.o. Ptuj stavba št. 1131 Jadranska 18, Vošnjakova 4
parc. št. 1252 k.o. Ptuj stavba št. 1119 Jadranska 6
parc. št. 1256 k.o. Ptuj stavba št. 1119 Jadranska 8
parc. št. 1251 k.o. Ptuj stavba št. 1990 Jadranska 9
parc. št. 1386 k.o. Ptuj stavba št. 1130 Jadranska 17
parc. št. 1208 k.o. Ptuj stavba št. 1372 Murkova 7, Aškerčeva 2
parc. št. 1208 k.o. Ptuj stavba št. 3082 Murkova 7, Aškerčeva 2
parc. št. 1208 k.o. Ptuj stavba št. 3081 Murkova 7, Aškerčeva 2
parc. št. 1208 k.o. Ptuj stavba št. 905 Murkova 7, Aškerčeva 2
parc. št. 1391 k.o. Ptuj stavba št. 1126 Narodni dom
parc. št. 1207 k.o. Ptuj stavba št. 3083 Slovenski trg 1

in solasti Mestne občine Ptuj:

parc. št. 1250/1 (4112/10000) stavba št. 1120 Jadranska 7
parc. št. 1258 (3/30) stavba št. 1121 Jadranska 8
parc. št. 1392 stavba št. 4359 Jadranska 11
parc. št. 1202/1 stavba št. 1767 Slovenski trg 3
parc. št. 1210/1 stavba št. 907 Vrazov trg 1

Ostali objekti so v celoti v privatni lasti.

delno
1/1
1/1
1/1
1/1
3/30
1/1
1/1
1/1
1/1
4112/10000
delno
1/1
1/1

Slika 10: Prikaz objektov, ki mejijo na območje obdelave in so v lasti oziroma solasti Mestne občine Ptuj

5.   Podatki o prostorskih aktih, pogojih nosilcev urejanja prostora ter izdelanih strokovnih podlagah

5.1.              Veljavni prostorski akti

Občinski prostorski načrt: Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16 – obvezna razlaga, 1/17, 2/17 – obvezna razlaga, 4/17 – obvezna razlaga, 14/17, 19/17 – obvezna razlaga; va nadaljevanju OPN).

Za območja EUP CE11 in CE13 je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). OPPN še ni izdelan in sprejet. Do sprejema OPPN ureja posege v prostor Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16 – obvezna razlaga, 1/17, 2/17 – obvezna razlaga, 4/17 – obvezna razlaga, 14/17, 19/17 – obvezna razlaga).

5.2.              Podatki o območjih varovanj in omejitev

  1. a) Parcele se nahajajo v območju varstva kulturne dediščine z oznako EŠD:580 Ptuj – Mestno jedro, ki je zavarovano z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89-181, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/2008-2, 7/2009-61, 9/2010-51, 12/2010-86).
  1. b) Parcele se nahajajo v vplivnem območju varstva kulturne dediščine z oznako EŠD:583 Ptuj – Grad, ki je zavarovano z Odlokom o razglasitvi Gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99, 111/00, 66/01).
  1. c) Parcele se nahajajo v območju varstva kulturne dediščine z oznako EŠD:9155 Arheološko območje na levem bregu reke Drave, ki je zavarovano z Odlokom o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/08, 7/09, 9/10, 12/10).
  1. d) Vodovarstveno območje 3, zajetje Dravsko polje, ki je zavarovano z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13, 79/15).
  1. e) Parcele se nahajajo v območju III. stopnje varstva pred hrupom, določeno v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (88. člen).
  1. f) Parcele se nahajajo v območju I. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem, določene v skladu s predpisi o elektromagnetnem sevanju (89. člen).

5.3.              Izjema, ko priprava OPPNni potrebna

OPN za EUP-je v starem mestnem jedru predvideva izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

Ta projekt bo izveden na podlagi izjeme v skladu 15. odst. 126. člena OPPN, ki govori

»v območjih naselbinske kulturne dediščine SMJ je poseganje v posamezen objekt kulturne dediščine in v objekte, ki niso zavarovani kot objekti kulturne dediščine, dopustno pod pogoji in smernicami pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine, če ti posegi niso v nasprotju s celostno ureditvijo posamezne EUP starega mestnega jedra, kar ugotovijo soglasodajalci ob izdaji pogojev in smernic.«

Zaradi velikosti in narave posega bi bil OPPN sicer ustrezna rešitev na osnovi določil OPN Mestne občine Ptuj in pravilnika o pripravi OPPN, vendar se postavlja vprašanje, ali je s takšnim dokumentom možno dobiti kvalitetne rešitve, da o dolžini postopka ne govorimo.

V okviru priprave projekta bo potrebno pridobiti smernice za področje kulturne dediščine, za dokončno pripravo projekta pa kulturnovarstvene pogoje in soglasje na ustrezno predloženo rešitev ureditve, na PZI pa bo potrebno pridobiti še njihovo pozitivno mnenje.

Slika 10: Kulturna dediščina (Vir: www.geoprostor.net/piso)

5.4.              Obstoječa dokumentacija in strokovne podlage

  • Zasnova urbane opreme v starem mestnem jedru , ki jo je pripravila Oblikovanje krajine Tanja Simonič Korošak s.p. novembra 2017
  • Katalog urbane opreme Ptuj – staro mestno jedro, ki ga je pripravila Oblikovanje krajine Tanja Simonič Korošak s.p. decembra 2018
  • Predhodno mnenje ZVKDS
  • Geodetski posnetek

5.5.              Potrebna dokumentacija in strokovne podlage za izvedbo projekta

  • idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev s pridobljenimi potrebnimi pogoji
  • poročilo ničelnega pregleda objektov v okviru monitoringa
  • poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah
  • projektna dokumentacija za izvedbo gradnje s pridobljenimi projektnimi soglasji
  • poročila o pregledih objekta med gradnjo po potrebi
  • projektna dokumentacija izvedenih del
  • dokazilo o zanesljivosti objekta
  • poročilo končnega pregleda objektov v okviru monitoringa

6.   ZAKLJUČEK

Projektna naloga je zapisana na podlagi potreb in želja investitorja. Od projektanta se pričakuje morebitna dopolnitev te naloge iz strokovnega vidika in kontinuirano sodelovanje z investitorjem. Vsi tehnični predlogi in dodatni dogovori ter spremembe se dodajo kot priloge k projektni nalogi.

Izdelala:

Mojca Brunčič, Oddelek za gospodarske dejavnosti, Mestna občina Ptuj

Projektna naloga je pregledana in potrjena dne ______

Andrej Trunk

vodja oddelka za gospodarske dejavnosti

Nuška Gajšek

županja

Mestne občine Ptuj

______________________ ______________________

Projektna naloga je potrjena s strani urbanistične komisije, kar je razvidno iz priloženega sklepa.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.
%d bloggers like this: