Stara steklarska – projektna naloga

PROJEKTNA NALOGA

STARA STEKLARSKA-CTN

 

Julij 2019

1.  Kazalo

  1. Kazalo
  2. Osnovni podatki
  3. Cilji projekta

3.1.     Namen in cilji projekta

3.2.     Območje ureditve

3.3.     Uredba o zelenem javnem naročanju

3.4.     Predmet projekta

  1. Analiza obstoječega stanja

4.1.     Splošno

4.2.     Lastništvo

4.3.     Problematika mestnega jedra

4.4.     Obstoječe stanje kompleksa

4.4.1.     Hiša Slovenski trg 1

4.4.2.     Hiša v Murkovi 7

4.4.3.     Gospodarski objekt med Murkovo 7 in Aškerčevo 2

4.4.4.     Hiša Aškerčeva 2

4.4.5.     Strehe

4.5.     Obstoječe uporabne površine

  1. Podatki o prostorskih aktih, pogojih nosilcev urejanja prostora ter izdelanih strokovnih podlagah

5.1.     Veljavni prostorski akti

5.2.     Podatki o območjih varovanj in omejitev

5.3.     Izjema, ko priprava OPPN ni potrebna

5.4.     Obstoječa dokumentacija in strokovne podlage

5.5.     Potrebna dokumentacija in strokovne podlage za izvedbo projekta

  1. Zaključek

 

 

 

 

2.  Osnovni podatki

 

 

Naziv projektne naloge:

 

STARA STEKLARSKA -CTN

 

 

Naročnik:

 

MESTNA OBČINA PTUJ, MESTNI TRG 1, 2250 PTUJ

 

Odgovorna oseba investitorja (ime, priimek, podpis, žig):

 

Nuška GAJŠEK, županja

 

 

Izdelovalec projektne naloge (ime, priimek, podpis, žig):

 

Mojca Brunčič, Mestna občina Ptuj

 

 

Kraj in datum izdelave dokumenta:

 

Ptuj, julij 2019

 

 

 

 

3.  Cilji projekta

3.1.              Namen in cilji projekta

Obstoječe dejavnosti, večina njih je s področja ljubiteljske kulture, so umestile objekt med tiste kulturne prostore v mestu, kjer je mogoče spoznavati kulturno ustvarjanje različnih skupin, mesto za izmenjavo izkušenj mentorjev in strokovnih sodelavcev, mesto za komorne uprizoritvene dejavnosti, koncerte in ne nazadnje mesto, kjer se je starejša populacija srečevala na področju povsem drugih dejavnosti, danes pa skupaj z mladimi »išče« nove izzive v sodelovanju pri oblikovanju kulturnih programov in skupnem preživljanju prostega časa.

 

Obnova in revitalizacija samega prostora naj bi zagotovili poleg aktivne izrabe prostora v samem središču mesta in prenovo urbane stavbne dediščine, še vzpostavitev novih kulturnih programov, še večjo povezanost z obstoječimi kulturnimi dejavnostmi v mestu (festivali), predstavljanje umetniških programov, ki zahtevajo sodobno tehnološko podporo, več vadbenih prostorov, dve dvorani z odrom, gledališko in za lutkovno gledališče, s spremljajočimi prostori kot so garderobe in skladiščni prostor za gledališke rekvizite in kostume, likovno delavnico z manjšim razstavnim prostorom in letni prireditveni prostor za komorne prireditve.

 

Cilji obnove kompleksa Stara steklarska delavnica:

  1. Revitalizacija dela mestnega jedra in njegova aktivna vloga v življenju mesta;
  2. Krepitev mestne identitete, spoštovanje kulturne dediščine, socialno povezanost prebivalcev;
  3. Vzpodbujanje domače ustvarjalnosti;
  4. Delo z mladimi v duhu sodobnega in časa, ki prihaja;
  5. Medgeneracijsko povezovanje v ustvarjalnih delavnicah in aktivnostih v kulturnih skupinah;
  6. Možnost uresničitve vseh zvrsti uprizoritvenih dejavnosti (dramska, lutkovna, plesna, ulična …);
  7. Zagotovitev ustreznih skladiščnih prostorov za posamezne skupine;
  8. Vzpostavitev pogojev za vizualne umetnosti;
  9. Delovni in galerijski prostori za ljubiteljske likovnike;
  10. Oprema prostorov s tehnologijo, ki omogoča poleg sodobne uprizoritvene dejavnosti, filmskih projekcij tudi organizacijo strokovnih delavnic za posamezna področja kulturnega ustvarjanja;
  11. Letni (pokriti) prireditveni prostor z vso infrastrukturo (oder, luči, stoli…)
  12. Možnost strokovnih srečanj, okrogle mize, družabni projekti…;
  13. Možnost sodelovanja in ustvarjanja skupnih programov na nacionalni in mednarodni ravni;
  14. Zagotovitev konkurenčnosti kulturnih skupin v mednarodnem kulturnem prostoru;
  15. Umestitev Stare steklarske delavnice na zemljevid pobratenih in partnerskih mest Mestne občine Ptuj, Združenja zgodovinskih mest Slovenije in mednarodnih povezav, kot kulturnega središča skupnih programov in projektov.
  16. V pripravah na kandidaturo Evropske prestolnice kulture 2025 je to prostor s programom, ki povezuje več kulturnih dejavnosti, skozi zgodovinski pregled dogajanja na tem prostoru, povezuje vse starostne generacije in ne nazadnje odločilno vpliva na kakovost življenjskega prostora nasploh.

 

3.2.              Območje ureditve

Območje ureditve se nahaja znotraj starega mestnega jedra in obsega zemljišča s parc. št. 1207 in 1208 vse k.o. Ptuj.

 

Slika1: Območje obdelave (Vir: www.geoprostor.net/piso)

 

Območje zapade v naslednje enote urejanja prostora:

  • Center: CE11 (OPPN-p); Ptuj-SMJ-kare 11(parc. št. 1206, parc. št.1244/1, parc. št. 4030, vse k. o. Ptuj),

 

Osnovna namenska raba prostora: Parcele se nahajajo v območju stavbnih zemljišč.

 

Podrobnejša namenska raba prostora: Parcele se nahajajo v območju centralnih dejavnosti, in sicer v osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU).

 

Predmet projekta obsega stavbe št. 3081, 905, obe k.o Ptuj ter zahodni zid, ki je ostal od porušenega dela stavbe št. 3083 k.o. Ptuj, preostanek zemljišča s parc. št. 1208 k.o. Ptuj, fasada stavbe št. 3083 ter zemljišče s parc. št. 1209. Dvorišče na zemljišču s parc. št. 1207 k.o. Ptuj je potrebno urediti z minimalnimi posegi, da se zagotovi varen dostop do objekta.

 

Slika2: Območje obdelave s številkami parcel in stavb (Vir:www.geoprostor.net/piso)

 

3.3.              Uredba o zelenem javnem naročanju

Upoštevanje okoljskih vidikov v postopkih javnega naročanja je obvezno za naslednje predmete javnega naročanja:

  • elektronska pisarniška oprema,
  • pohištvo,
  • grelniki vode, grelniki prostora in njihove kombinacije ter hranilniki tople vode,
  • sanitarne armature,
  • oprema za stranišča na splakovanje in oprema za pisoarje,
  • stenske plošče,
  • projektiranje oziroma izvedba gradnje stavb,
  • projektiranje oziroma izvedba gradnje cest,
  • električne sijalke in svetilke ter razsvetljava v notranjih prostorih,
  • cestna razsvetljava in prometna signalizacija,

Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati zlasti naslednje okoljske vidike:

  • energijska učinkovitost in uporaba obnovljivih oziroma drugih nizko- ali brezogljičnih alternativnih virov energije;
  • učinkovita in ponovna raba vode;
  • učinkovita raba virov;
  • preprečevanje nevarnosti za zdravje ali okolje, zlasti onesnaževanje zraka, voda in tal ter zmanjševanje biotske raznovrstnosti;
  • ponovna raba sekundarnih surovin in izdelkov ter preprečevanje ter zmanjševanje nastajanja odpadkov, vključno zaradi daljše življenjske dobe blaga ali gradnje, spodbujanje popravil, priprave in predelave odsluženih izdelkov in odpadkov za ponovno uporabo ter recikliranje.

 

Projektno dokumentacijo je predmete javnega naročanja iz prvega odstavka tega poglavja opredeliti, tako da se za posamezen predmet izpolni tisti cilj, ki je v nadaljevanju določen za ta predmet:

  • delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov oziroma soproizvodnje električne energije z visokim izkoristkom, znaša najmanj 50 %;
  • delež lesa ali lesnih tvoriv v pohištvu znaša najmanj 70 % prostornine uporabljenih materialov za izdelavo pohištva, razen če predpis ali namen uporabe to prepoveduje ali onemogoča;
  • delež grelnikov vode, grelnikov prostorov in njihovih kombinacij ter hranilnikov tople vode, ki so uvrščeni v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 85 %;
  • delež sanitarnih armatur, ki so nameščene v nestanovanjskih prostorih za več uporabnikov in pogosto uporabo ter omogočajo omejitev časa posamezne uporabe vode, znaša najmanj 70 %;
  • delež splakovalnih sistemov iz opreme za stranišča na splakovanje in opreme za pisoarje, ki vključuje napravo za varčevanje z vodo, znaša najmanj 60 %;
  • delež recikliranega mavca v mavčni plošči oziroma delež recikliranega ali ponovno uporabljenega gradbenega lesa v leseni stenski plošči znaša najmanj 10 %;
  • delež lesa ali lesnih tvoriv v stavbah znaša najmanj 30 % prostornine vgrajenih materialov (brez notranje opreme, plošče pritlične etaže in pod njo ležečih konstrukcij), razen če predpis ali namen uporabe to prepoveduje ali onemogoča, pri čemer je lahko delež lesa za tretjino manjši, če se v stavbo vgradi najmanj 10 % gradbenih proizvodov, ki imajo znak za okolje tipa I ali III;
  • delež električnih sijalk, ki so uvrščene v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 %;
  • delež svetilk, ki omogoča uporabo električnih sijalk, uvrščenih v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 %;
  • razsvetljava v notranjih prostorih omogoča uporabo predstikalnih naprav z možnostjo zatemnjevanja pri najmanj 40 % vseh sijalk.

 

Za nizko- ali brezogljični alternativni vir energije štejejo biogoriva, vodik, sintetična goriva iz hidrogeniranja odpadnega ogljikovega dioksida, vodik, biodizel in podobni viri energije.

 

Projektna dokumentacija mora biti pripravljena, tako da je mogoče pri izvedbi gradnje stavb doseči:

  • delež lesa ali lesnih tvoriv v stavbah znaša najmanj 30 % prostornine vgrajenih materialov (brez notranje opreme, plošče pritlične etaže in pod njo ležečih konstrukcij), razen če predpis ali namen uporabe to prepoveduje ali onemogoča, pri čemer je lahko delež lesa za tretjino manjši, če se v stavbo vgradi najmanj 10 % gradbenih proizvodov, ki imajo znak za okolje tipa I ali III,

razen če se uporabi katerega od priznanih sistemov gradnje in certificiranje trajnostne gradnje, kot so npr. DGNB, BREEAM, LEED.

 

Prostornina v stavbo vgrajenih materialov iz 15. točke drugega odstavka tega člena se izračuna tako, da se od bruto prostornine stavbe, izračunane skladno s SIST ISO 9836, odšteje neto prostornina stavbe, izračunana po tem standardu. V izračun prostornine v stavbo vgrajenega lesa se vključijo leseni sestavi oziroma konstrukcije, ki temeljijo na lesenih elementih.

 

Izjemoma, kadar to zahtevajo okoliščine ali predmet javnega naročanja, se lahko projektna dokumentacija pripravi brez upoštevanja ciljev, navedenih v tem poglavju.

Kadar projektant uporabi izjemo iz prejšnjega odstavka, mora to in razlog za njeno uporabo navesti in utemeljiti v pisnem dokumentu.

 

3.4.              Predmet projekta

 

Obnova in revitalizacija samega prostora naj bi zagotovili poleg aktivne izrabe prostora v samem središču mesta in prenovo urbane stavbne dediščine, še vzpostavitev novih kulturnih programov, še večjo povezanost z obstoječimi kulturnimi dejavnostmi v mestu (festivali), predstavljanje umetniških programov, ki zahtevajo sodobno tehnološko podporo, več vadbenih prostorov, dve dvorani z odrom (gledališko in za lutkovne predstave), s spremljajočimi prostori kot so garderobe in skladiščni prostor za gledališke rekvizite in kostume, likovno delavnico z manjšim razstavnim prostorom in letni prireditveni prostor za komorne prireditve.

 

Področja dejavnosti:

  • scenska umetnost (gledališče, ples, lutke
  • likovna in galerijska dejavnosti;
  • glasbena dejavnost;
  • plesna dejavnost;
  • vokalna glasba;
  • instrumentalna glasba;
  • založniška in literarna dejavnost;
  • vizualne umetnosti;
  • nove oblike umetniškega izražanja.

 

Predlog uporabe prostora:

  • 3 vadbene prostore (od 30 do 50m2);
  • 5 prostorov za gledališke, lutkovne, vokalne, instrumentalne skupine (30m2);
  • 5 skladiščnih prostorov (30m2);
  • 2 dvorani:
    • dvorana (200m2) z večjim odrom za 150 obiskovalcev, za uprizoritvene dejavnosti s pripadajočima dvema garderobama in priročnim skladiščem ter popoln odrsko infrastrukturo;
    • dvorana (100m2) z manjšim odrom za lutkovno gledališče, za 100 obiskovalcev, s pripadajočo garderobo in priročnim skladiščem ter popoln odrsko infrastrukturo;
  • prostor za likovno delavnico in galerijo (skupaj 200m2);
  • letni (pokriti) prireditveni prostor z vso potrebno infrastrukturo (elektrika, ozvočenje, luči, montažni oder, stoli);
  • dodatna ponudba različnih turističnih dejavnosti.
  • Osnovni namen izrabe prostorov je omogočiti vsem zainteresiranim kulturnim skupinam in tudi drugim v občini vadbo, predstavitve, prireditve, konference, okrogle mize, skladiščne prostore (za glasbeno in lučno opremo, ozvočenje, kostume, scene), video projekcijo, povezavo z Internetom, sodobno opremljen oder in dvorišče z možnostjo za prireditve z vso potrebno infrastrukturo (elektrika, ozvočenje, luči, montažni oder, stoli). Prostori bi bili namenjeni za scenske umetnosti (gledališče, ples, lutke), likovno dejavnost z galerijo, glasbeno dejavnost, vizualne in druge sodobne oblike umetniškega izražanja. Možnost uporabo drugim zainteresiranim skupinam in posameznikom za občasne dogodke, srečanja, predavanja …

 

V obseg projekta je potrebno zajeti:

  • Gospodarski objekt med Murkovo 7 in Aškerčevo 2 (objekt C) – celovita prenova
  • Aškerčeva 2 (objekt D) – celovita prenova (z izvedbo pokritega zunanjega prireditvenega prostora)
  • Zid ob Ulici Tomaža Šalamuna – ostanki objekta E – rekonstrukcija zidu
  • Osrednje dvorišče med objekti – funkcionalna ureditev
  • Povezovalna ulica med Aškerčevo ulico in Ulico Tomaža Šalamuna.

 

Dele objektov, ki se ne bodo rušili je potrebno ustrezno statično sanirati ter odpraviti vlago v zidovih.

 

Dvorišče na zemljišču s parc. št. 1207 k.o. Ptuj se uredi z minimalnimi posegi toliko, da se zagotovi varen dostop do objekta in urejen videz.

 

Prenova/

rekonstrukcija objekta

Rekonstrukcija objekta

(z ureditvijo dvorišča – letni prireditveni prostor)

Rekonstrukcija zidu
Obnova

dvorišča

Slika3: Predmet posega (Vir: www.geoprostor.net/piso)

 

V območje obdelave je potrebno zajeti tudi zamenjave priključkov na javno infrastrukturo.

 

S prenovo je potrebno zagotoviti čim boljšo izkoriščenost podstrešij za potrebe izvajanja dejavnosti.

 

 

4.  Analiza obstoječega stanja

4.1.              Splošno

Današnje stanje, v kakršnem se nahaja kompleks, je odraz dozidav, predelav in neustreznih posegov v preteklosti. Izbira ustrezne programske sheme, naj bo izbrana tudi na podlagi analiz obstoječega stanja.

 

S sintezo ovrednotenja lastnosti prostora in preverjanja možnosti v okviru obstoječega stanja je potrebno izločiti tiste lastnosti, ki imajo neposredni vpliv na izbor ustreznega programa. S primerjavo posameznih kategorij je potrebno oblikovati smernice za oblikovanje funkcionalne sheme v stavbnem kompleksu.

 

Za kvalitetno prenovo je potrebno ovrednotenje posameznih prostorov objekta ter z analizo ohranjenosti in kakovosti določiti hierarhijo prostorov.

 

4.2.              Lastništvo

Zemljišče s parc. št. 1208 k.o. Ptuj je v lasti Mestne občine Ptuj, medtem ko je zemljišče s parc. št. 1207 v skupni lasti etažnih lastnikov, tudi Mestne občine Ptuj.

 

4.3.              Problematika mestnega jedra

(Povzeto iz: Vir: Natečajna rešitev 2010, Projekta inženiring d.o.o.)

Območje obravnave s starim imenom Insula 1 – Kare 11 predstavlja pomembno vozlišče v morfološki zgradbi in funkcionalni strukturi mestnega središča. S svojo lego osredinja srednjeveško mestno strukturo. Kare predstavlja eno od ključnih referenčnih točk na glavnem – Slovenskem trgu in je v hierarhičnem razporedju vozlišč v morfološki zgradbi mesta eno intenzivnejših območij stikovanja, prehoda in povezovanja.

 

Območje projekta tvorijo stavbe v k.o. Ptuj, št. 3081 in 3082, obe Murkova 7, št. 905 (obstoječi objekt in površine porušenega dela objekta) na Aškerčevi 2, zahodni del zidu podrtega dela stavbe št. 3083, Slovenski trg 1 ter osrednje dvorišče med stavbami. Kare predstavlja pomembno vozlišče v morfološki zgradbi in funkcionalni strukturi mestnega središča.

 

Celoten kompleks se razteza med Aškerčevo ulico na vzhodu, Ulico Tomaža Šalamuna na zahodu ter Slovenskim trgom in Murkovo ulico na severu in spada med skrite potenciale v mestnem jedru Ptuja. Bogat stavbni razvoj sega že v 15. stoletje, ko je gospodarska moč posameznika rastla in s tem želja po večjih in monumentalnejših mestnih hišah. V dvajsetem stoletju se je del kompleksa razvojno ustavil in vidno nazadoval.

 

S svojo lego osredinja severni rob najožjega mestnega središča in predstavlja eno ključnih referenčnih točk na glavnem – Slovenskem trgu in je v hierarhičnem zaporedju vozlišč v morfološki zgradbi mesta eno intenzivnejših območij stikovanja, prehoda in povezovanja.

 

Poleg problema umestitve primernega programa je potrebno ovrednotiti celoten kompleks z notranjim dvoriščem in ga smiselno urediti, ter omogočiti razvoj v današnjem prostoru in času. Umestitev ustreznega programa v tako občutljivo tkivo je tvegana odločitev, še posebej, če se želimo izogniti banalnemu razumevanju turistične atrakcije. Cilj naloge je pripraviti celovito prenovo, ki naj vzpostavi funkcionalno programsko sprejemljivo razmerje med intenzivnostjo novih programov in lokalnimi pogoji bivanja v območju.

 

Obravnavana skupina stavb je nepogrešljiv del starega mestnega jedra, ki je zaščiteno kot kulturni spomenik in zavedeno v registru kulturne dediščine.

 

Med tremi objekti, ki sestavljajo območje Insule, sta dva razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, tretji pa ima status kulturne dediščine.

4.4.              Obstoječe stanje kompleksa

Kompleks obsega:

  • Gospodarski objekt med Murkovo 7 in Aškerčevo 2 (objekt C) – celovita prenova
  • Aškerčeva 2 (objekt D) – celovita prenova
  • Zid ob Ulici Tomaža Šalamuna – ostanki objekta E – rekonstrukcija zidu
  • Osrednje dvorišče med objekti – funkcionalna ureditev
  • Povezovalna ulica med Aškerčevo ulico in Ulico Tomaža Šalamuna.
    • Hiša Slovenski trg 1

(povzeto iz Konservatorskega programa, ki ga je izdela ZVKDS junija 2008)

Hiša Slovenski trg 1 je bila leta 1989 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena z obrazložitvijo, da »meščanska arhitektura vsebuje gotske, renesančne, baročne in klasične stilne elemente, ki jo kljub nekaterim neprimernim prezidavam kot raščeno arhitekturo uvrščajo med najkvalitetnejše stavbe v mestu«.

Slika4: Hiša Slovenski trg 1 (Vir: www.geoprostor.net/piso)

Dvonadstropne gladke dvoriščne fasade so močno predelane, s spremenjenimi odprtinami in naknadnimi prizidki. Zaključuje jih konkavni venec.

 

Slika5: dvoriščna fasada Slovenski trg 1

 

Bivše podrto gospodarsko poslopje (objekt E) se je na severu naslanjal na stavbo Slovenski trg 1, na jugu pa tvoril priključek za zahodno stranico objekta D.  Fasado s konkavnim podstrešnim vencem členijo različno velike odprtine, ki so deloma zamrežene, deloma zaščitene z lesenimi loputami. Izpostaviti velja edino kletno okno s kamnitim okvirjem in železno naoknico.

  • Hiša v Murkovi 7

(povzeto iz Konservatorskega programa, ki ga je izdela ZVKDS junija 2008)

Hiša v Murkovi 7 je bila leta 1989 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena z obrazložitvijo, da se »za mlajšo, deloma secesijsko fasado, skrivajo ostanki starejših gradbenih faz (zazidano gotsko okno, vhod v klet s posnetimi robovi), ki kažejo na nastanek stavbe v 15. stoletju in jo s tem uvrščajo med najstarejši gradbeni fond mesta«.

Slika6: Hiša Murkova 7 (Vir: www.geoprostor.net/piso)

 

Štiriosna, dvonadstropna vogalna stavba, ki je s sosednjo stavbo (Murkova 5) povezana s tremi razpornimi loki, je v osnovi še srednjeveškega izvora. O tem nas prepričujejo še ohranjeni gotski elementi (zazidano gotsko zašiljeno okno na ulični fasadi, vhod v klet s posnetimi robovi ter pravokotno okno v nadstropju, ki je posneto na ajdovo zrno). O njenem srednjeveške izvoru nas prav tako prepričuje štiriosna fasadna členitev, v tretjo os asimetrično postavljeni portal ter parcelna zasnova in njena lega ob tranzitni ulici, ki se je dokončno razvila že v 13. stoletju.

Stavba je bila v novem veku močno predelana, prav tako je bila v tretji četrtini 19. stoletja po vsej verjetnost nadvišana za eno nadstropje in urejeno mansardo. Leta 1898 so pri hiši na novo pozidali skladišče z verando.

 

Štiriosna južna dvoriščna fasada s sanitarnim prizidkom na zahodu je dvonadstropna, z nadzidanim vhodnim delom dvorišča z medetažo in teraso v prvem nadstropju ter balkonom nad njo. Prvotni stavbno pohištvo ni ohranjeno.

 

Slika 7: dvoriščna fasada Murkova 7

 

Slika8: Vzhodna fasada Murkove 7 (pripadajoči del Stare steklarske))

 

  • Gospodarski objekt med Murkovo 7 in Aškerčevo 2

(povzeto iz Konservatorskega programa, ki ga je izdela ZVKDS junija 2008)

Na vzhodni strani je ob Aškerčevi ulici na stavbo Murkova 7 priključen daljši gospodarski objekt, ki se na jugovzhodnem delu sklene s stavbo Aškerčeva 2. Trikrat lomljena fasada objekta je po celotni dolžini nadstropja obdelana z rustiko in okrašena s polkrožno zaključenimi okni z gladkimi obrobami in temeniki. Štiri od šestih oken je bilo naknadno pomanjšanih. Podstrešni venec je deloma profiliran, deloma konkaven. Pritlična etaža je obdelana z grobim obrizgom in členjena z velikimi drsnimi železnimi vratnicami in manjšim gospodarskim kletnim vhodom. Pritlične odprtine imajo kamnite okvirje z železnimi naoknicami in mrežami. Severni, dvoosni del objekta s konkavnim podstrešnim vencem ima urejeni dve novi okni.

 

Slika9: Vzhodna fasada gospodarskega objekta med Murkovo 7 in Aškerčevo 2

 

Na dvoriščni strani je bil gospodarskemu objektu dograjen prizidek z ravno streho in lesenim nadstreškom.

 

Slika10: Dvoriščna fasada gospodarskega objekta med Murkovo 7 in Aškerčevo 2

 

Slika11: Vzhodna fasada gospodarskega objekta med Murkovo 7 in Aškerčevo 2

 

  • Hiša Aškerčeva 2

(povzeto iz Konservatorskega programa, ki ga je izdela ZVKDS junija 2008)

Hiša Aškerčeva 2, ki ima trenutno status kulturne dediščine, je vodena v Registru nepremične kulturne dediščine pod evidenčno številko dediščine 18330 z naslednjim tekstualnim opisom: »Pritlična hiša s štirimi osmi na ulični fasadi, katerih predzadnja je kamniti portal. Stara opečna zidava. Predelana v 19. stoletju.«

 

Pritlična štiriosna opečno zidana podkletena prvotno vogalna stavba, ki jo je v tretji osi členil pravokotni portal s podložnim pravokotnim poljem na prekladi ter profilirano gredo in bidermajerskimi vratnicami, je bila skoraj povsem na novo pozidana leta 1842, vendar jo vsaj v kletnem delu lahko datiramo še na splošno v 17. stoletje. Sama tlorisna zasnova, štiriosna členitev fasade ter asimetrično v tretjo os postavljeni portal govore v prid predpostavki, da stavba v osnovi izvira še iz srednjega veka, kar lahko potrdijo le še raziskave njenih kletnih prostorov. Na stavbo prislonjeni razpadajoči gospodarski objekt lahko datiramo na splošno v zadnjo četrtino 19. ali pa na začetek 20. stoletja.

 

Slika12: Hiša Aškerčeva 2, neporušen del (Vir: www.geoprostor.net/piso)

 

Pritlična štiriosna fasada s konkavnim podstrešnim vencem ima v tretji osi umeščen kamniti portal pokončne pravokotne oblike.

Slika13: Vzhodna fasada Aškerčeve 2)

 

V osnovi starejša stavba, ki kaže staro opečno zidavo, je bila predelana v 19. Stoletju. Fasado členijo pokončno pravokotna okna z gladkimi obrobami in mrežami. Portal s preklado ima ohranjene kvalitetne bidermajerske vratnice z motivi deltoidov in sonca. Južna, stranska fasada je neobdelana, na podstrešju ima vzpostavljeni dve okenski odprtini.

 

Večji del objekta Aškerčeva 2 je porušen.

Slika14: Ostanki Aškerčeve 2 na zahodni strani

  • Strehe

(povzeto iz Konservatorskega programa, ki ga je izdela ZVKDS junija 2008)

Večinoma dvokapne strehe so krite z opečno kritino. Izjema je naknadni dvoriščni prizidek objekta C, ki ima ravno streho. Posamezni deli ostrešij so močno dotrajani, zato jih bo po potrebi nadomestiti z novimi.

 

Slika15: Vzhodna stran streh

 

 

4.5.              Obstoječe uporabne površine

 

Obstoječe površine  prostorov objektov:

KLET (pod Aškerčevo 2)   PRITLIČJE (prostori v uporabi)
K-1 obokan prostor 23,81 m2   P-11 atelje 21,44 m2
K-2 hodnik 4,14 m2   P-12 fundus 23,75 m2
K-3 nedostopen prostor nn     P-13 tehnična soba 9,37 m2
K-4 hodnik 15,18 m2   P-14 in P-17 vzhodna dvorana 140,92 m2
K-5 stopnišče 5,41 m2   P-15 zahodna dvorana 42,53 m2
  skupaj 48,54 m2   P-16 19,19 m2
  P-16a 5,55 m2
KLET (pod prostori v uporabi)   P-16b 9,40 m2
K-6 ledenica 9,85 m2   P-16c 13,00 m2
K-7 stopnišče 6,86 m2   P-18 garderoba 14,08 m2
K-8 dvorana 35,37 m2   P-19 garderoba 17,50 m2
  skupaj 52,08 m2   P-20 sanitarije 31,12 m2
    skupaj 347,85 m2
PRITLIČJE (Aškerčeva 2)          
P-5 hodnik 3,83 m2   SKUPAJ OBSTOJEČE 541,06 m2
P-6 dvorana 20,02 m2          
P-7 hodnik 22,29 m2          
P-8 soba 9,50 m2          
P-9 soba 10,10 m2          
P-10 dvorana 26,85 m2          
  skupaj 92,59 m2          

 

Na naslednjih straneh je prikaz dokumentacije obstoječega stanja.

 

 

Tloris kleti

 

 

 

Tloris pritličja

 

 

Tloris ostrešja

 

 

Ulična fasada

 

 

Prerezi 1

 

 

Prerezi 2

 

 

Prerezi

 

 

5.  Podatki o prostorskih aktih, pogojih nosilcev urejanja prostora ter izdelanih strokovnih podlagah

5.1.              Veljavni prostorski akti

Občinski prostorski načrt:Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16 – obvezna razlaga, 1/17, 2/17 – obvezna razlaga, 4/17 – obvezna razlaga, 14/17, 19/17 – obvezna razlaga; va nadaljevanju OPN).

 

Za območja EUP CE11, CE10, CE13 in CE09 je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). OPPN še ni izdelan in sprejet. Do sprejema OPPN ureja posege v prostor Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16 – obvezna razlaga, 1/17, 2/17 – obvezna razlaga, 4/17 – obvezna razlaga, 14/17, 19/17 – obvezna razlaga).

 

5.2.              Podatki o območjih varovanj in omejitev

  1. a) Parceli se nahajata vvarovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, in sicer v varovalnem pasu prometne infrastrukture – javne poti.

 

  1. b) Parceli se nahajata vvarovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, in sicer v varovalnem pasu vodovodnega omrežja – vodovodni sistemi.

 

  1. c) Parceli se nahajata v območju varstva kulturne dediščine z oznako EŠD:580 Ptuj – Mestno jedro, ki je zavarovano z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89-181, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/2008-2, 7/2009-61, 9/2010-51, 12/2010-86).

 

  1. d) Parceli se nahajata v vplivnem območju varstva kulturne dediščine z oznako EŠD:583 Ptuj – Grad, ki je zavarovano z Odlokom o razglasitvi Gradu Ptuj za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99, 111/00, 66/01).

 

  1. e) Parceli se nahajata v območju varstva kulturne dediščine z oznako EŠD:9155 Arheološko območje na levem bregu reke Drave, ki je zavarovano z Odlokom o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/08, 7/09, 9/10, 12/10).

 

  1. f) Parcela št. 1207 k. o. Ptuj se nahaja v območju varstva kulturne dediščine z oznako EŠD:6606 Ptuj – hiša Slovenski trg 1, ki je zavarovano z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89-181, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/2008-2, 7/2009-61, 9/2010-51, 12/2010-86).

 

  1. g) Parcela št. 1208 k. o. Ptuj se nahaja v območju varstva kulturne dediščine z oznako EŠD:6572 Ptuj – hiša Murkova 7, ki je zavarovano z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89-181, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/2008-2, 7/2009-61, 9/2010-51, 12/2010-86).

 

  1. h) Parcela št. 1208 k. o. Ptuj se nahaja v območja varstva kulturne dediščine z oznako EŠD:18330 Ptuj – Hiša Aškerčeva 2, ki še ni zavarovana z odlokom (novi predlog za vpis v ZRD – Zbirni register dediščine; upoštevati je potrebno določila 76. – 80. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16 – obvezna razlaga, 1/17, 2/17 – obvezna razlaga, 4/17 – obvezna razlaga, 14/17, 19/17 – obvezna razlaga).

 

  1. i) Vodovarstveno območje 3, zajetje Dravsko polje, ki je zavarovano z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13, 79/15).

 

  1. j) Parceli se nahajata v območju III. stopnje varstva pred hrupom, določeno v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (88. člen).

 

  1. k) Parceli se nahajata v območju I. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem, določene v skladu s predpisi o elektromagnetnem sevanju (89. člen).

 

5.3.              Izjema, ko priprava OPPNni potrebna

OPN za EUP-je v starem mestnem jedru predvideva izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

 

Ta projekt bo izveden na podlagi izjeme v skladu 15. odst. 126. člena OPPN, ki govori

»v območjih naselbinske kulturne dediščine SMJ je poseganje v posamezen objekt kulturne dediščine in v objekte, ki niso zavarovani kot objekti kulturne dediščine, dopustno pod pogoji in smernicami pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine, če ti posegi niso v nasprotju s celostno ureditvijo posamezne EUP starega mestnega jedra, kar ugotovijo soglasodajalci ob izdaji pogojev in smernic.«

 

Zaradi velikosti in narave posega bi bil OPPN sicer ustrezna rešitev na osnovi določil OPN Mestne občine Ptuj in pravilnika o pripravi OPPN, vendar se postavlja vprašanje, ali je s takšnim dokumentom možno dobiti kvalitetne rešitve, da o dolžini postopka ne govorimo.

 

V okviru priprave projekta bo potrebno pridobiti smernice za področje kulturne dediščine, za dokončno pripravo projekta pa kulturnovarstvene pogoje in soglasje na ustrezno predloženo rešitev ureditve, na PZI pa bo potrebno pridobiti še njihovo pozitivno mnenje.

 

Slika 10: Kulturna dediščina (Vir: www.geoprostor.net/piso)

 

 

 

5.4.              Obstoječa dokumentacija in strokovne podlage

  • Posnetek obstoječega stanja, ki ga je pripravila Projekta inženiring d.o.o. junija 2010
  • Konservatorski program Kare 11-insula 11, ki ga je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije junija 2008
  • Zasnova urbane opreme v starem mestnem jedru , ki jo je pripravila Oblikovanje krajine Tanja Simonič Korošak s.p. novembra 2017
  • Katalog urbane opreme Ptuj – staro mestno jedro, ki ga je pripravila Oblikovanje krajine Tanja Simonič Korošak s.p. decembra 2018
  • Preliminarna izhodišča Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, št. 35107-0287/2018/6/SMM z dne 15. 7. 2019
  • Geodetski posnetek

 

5.5.              Potrebna dokumentacija in strokovne podlage za izvedbo projekta

  • natečajne rešitve
  • idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP) s pridobljenimi potrebnimi pogoji
  • detajlni posnetki v skladu s preliminarnimi izhodišči ZVKDS
  • poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah
  • poročila o pregledih konstrukcij
  • projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) s pridobljenimi soglasji
  • projektna dokumentacija za izvedbo gradnje (PZI)
  • poročilo ničelnega pregleda objektov v okviru monitoringa
  • poročila o pregledih objekta med gradnjo po potrebi
  • projektna dokumentacija izvedenih del (PID)
  • uporabno dovoljenje
  • poročilo končnega pregleda objektov v okviru monitoringa

 

 

 

6.   Zaključek

 

Projektna naloga je zapisana na podlagi potreb in želja investitorja in uporabnikov. Od projektanta se pričakuje morebitna dopolnitev te naloge iz strokovnega vidika in kontinuirano sodelovanje z investitorjem. Vsi tehnični predlogi in dodatni dogovori ter spremembe se dodajo kot priloge k projektni nalogi.

 

 

Izdelala:

Mojca Brunčič, Oddelek za gospodarske dejavnosti, Mestna občina Ptuj

 

 

 

 

 

Projektna naloga je pregledana in potrjena dne ______

 

 

Andrej Trunk

vodja oddelka za gospodarske dejavnosti

 

  Nuška Gajšek

županja

Mestne občine Ptuj

 

______________________   ______________________

 

 

 

 

 

 


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.
%d bloggers like this: