Mira Petrovič & Melita Zmazek – znanki domoznanki

Mira Petrovič
Melita Zmazek

Mira Petrovič, univ. dipl. zgodovinarka, bibliotekarska specialistka, je v ptujski knjižnici zaposlena od leta 2002. Ves čas opravlja delo v Domoznanskem oddelku, sodeluje tudi pri aktivnostih za razvoj domoznanstva na nacionalni ravni.

Melita Zmazek, zgodovinarka, samostojna bibliotekarska sodelavka, je v knjižnici zaposlena od leta 1994. Najprej je delala v Mladinskem oddelku, kjer je zraven izposoje skrbela tudi za bibliopedagoško dejavnost. Od leta 2007 dela v Domoznanskem oddelku. Je avtorica različnih prispevkov s področja ptujskega domoznanstva in zgodovine ptujske knjižnice.


SMS: Melita in Mira, že na začetku hvala, da sta se odzvali povabilu na pogovor. Ne bomo se delali “uradnih” in finih – tikali se bomo. Ker se. pač velikokrat vidimo v knjižnici in ker smo na “ti”, bodimo pač, kar smo, še naprej. Naša tema bo: domoznanstvo v ptujski knjižnici. Nam prosim povesta, kaj je to “domoznanski oddelek” knjižnice? Od splošnega k posameznemu?

Melita Zmazek: Domoznanstvo je veda, ki preučuje določeno geografsko oz. upravno območje. V primeru ptujske knjižnice je to področje Ptuja in Ormoža ter Dravskega in Ptujskega  polja, Haloz in dela Slovenskih goric. Domoznanski oddelek ptujske knjižnice zbira, obdeluje, hrani in posreduje gradivo, ki je na kakršenkoli način povezano z našim območjem: bodisi, da gre za gradivo, ki ga je napisal domoznanski avtor, ali pa za gradivo, ki se vsebinsko navezuje na naše področje oz. je tukaj nastalo. Skratka, zbiramo gradivo, ki govori o krajih, ljudeh, družbenem, gospodarskem in kulturnem življenju na območju Spodnjega Podravja, tako v preteklosti kot danes. V glavnem gre za tiskane pisne vire, seveda pa je v naših zbirkah tudi nekaj rokopisnega gradiva.

SMS: Kdaj je oddelek nastal … kaj vse danes je v njem … itd.

Melita Zmazek: Knjižnica že od ustanovitve dalje (1948) opravlja domoznansko dejavnost. Najprej se je ta izvajala v okviru Študijskega oddelka, od leta 1994 naprej pa jo izvaja s statutom KIPP formiran Domoznanski oddelek. Prvi, ki se je ukvarjal z domoznanstvom je bil bibliotekar Andrej Kovač, pozneje je to dejavnost dolga leta opravljal vsem dobro znani ptujski bibliotekar in bibliograf Jakob Emeršič. Po njegovi upokojitvi je delo v oddelku prevzela Mira Petrovič, ki sem se ji kasneje pridružila še jaz. Po osnovni izobrazbi sva obe zgodovinarki.

V Domoznanskem oddelku zbiramo in hranimo  različne vrste gradiva, ki govori o ljudeh in življenju na našem območju: monografije, serijske publikacije, različno kartografsko, rokopisno, slikovno, video in zvočno gradivo, drobne tiske ter različno polpublicirano gradivo (to je gradivo, ki ni dostopno na knjižnem trgu – raziskovalne, diplomske, magistrske naloge, doktorske disertacije ipd.). Pri nas hranimo tudi osebne zapuščine nekaterih pomembnejših ptujskih osebnosti: osebne knjižnice pisatelja Ivana Potrča, profesorja Iva Arharja in etnologinje in umetnostne zgodovinarke Štefke Cobelj, zbirke fotografskih negativov Alfreda Bradača ter Lojzeta Petroviča, arhivsko gradivo Jožeta Gregorca idr. V naših fondih je tudi dragocena zbirka starih tiskov, ki nima domoznanskega značaja, ima pa veliko kulturnozgodovinsko vrednost. Gre za tiske, ki so nastali v obdobju od druge polovice 15. do druge polovice 19. stoletja, njihovi ustvarjalci pa so različni avtorji: srednjeveški pisci teoloških del, evropski humanistični pisci, slovenski protestanti in drugi pomembnejši tvorci slovenskega knjižnega jezika, pomembnejši znanstveniki slovenskega rodu idr. Velik del starega in raritetnega gradiva smo pridobili ob ustanovitvi Študijske knjižnice, ko so k nam prispeli knjižni fondi ptujskega Muzejskega društva ter knjige iz bližnjih grajskih in nekaterih zasebnih knjižnic, ki so bile po letu 1945 zaplenjene oz. nacionalizirane. Nekaj tiskanih dragocenosti smo pridobili tudi z nakupom in z darovi nekaterih posameznikov.

Danes pridobivamo gradivo na različne načine: z nakupom, obveznim izvodom, darovi ter z zbiranjem gradiva, ki nastaja pri različnih društvih, institucijah in posameznikih in po navadi ni dostopno po ustaljenih poteh.

SMS: Koliko pa je sploh v domoznanskem oddelku ptujske knjižnice shranjenega gradiva? Kako se to meri? 

Melita Zmazek: Po podatkih iz on-line dostopnega knjižničnega kataloga Cobiss hranimo v oddelku 27.037 enot različnega gradiva. Razen tega je v naših fondih še veliko knjig, predvsem starejšega datuma, ki bibliografsko še niso obdelane in zato v katalogu niso vidne. Med gradivom, ki ga v Cobissu ni najti, je tudi gradivo iz naše hemeroteke. Gre za zbirko člankov, izrezanih iz različnih revij in časopisov. Pred uvedbo analitične bibliografske obdelave člankov v sistemu Cobiss je bila namreč ustaljena praksa, da so se članki, zanimivi za naše domoznansko področje, zlagali in shranjevali v mape oz. »dosjeje«. Ti so shranjeni v arhivskih škatlah, ki so urejene po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije (UDK sistemu), to je po mednarodni klasifikaciji za vsebinsko označevanje dokumentov.

SMS: Meni se zdi npr. super uporaben iskalnik Spodnjepodravci (kot so že lahko ugotovili bralci – često si intervjuvanec namreč zaželi, da se ga predstavi kar s člankom iz Spodnjepodravcev). To urejata vidve? Kdo si ga je “izmislil”? Ga delajo tudi po drugih regijah? So Spodnjepodravci namig na bodočo regijo?

Mira: Ideja o vzpostavitvi regijskega spletnega leksikona  nikakor ni revolucionarna pogruntavščina naše knjižnice, prej bi lahko rekli, da se je ptujska knjižnica z vzpostavitvijo leksikona pridružila dobri praksi tistih slovenskih knjižnic, ki že več let ustvarjajo leksikone za okolje, v katerem delujejo. Tako že imajo svoje spletne biografske leksikone Gorenjci, Primorci, Pomurci, celjsko območje z Zasavjem itd. 

Spodnjepodravci.si (www.spodnjepodravci.si ) je torej spletni biografski leksikon znanih osebnosti Spodnjega Podravja, ki je zaživel v letu 2015, vsebine vanj pa pripravljamo v naši knjižnici. Območje, ki ga  leksikon vsebinsko pokriva, je območje upravnih enot Ptuj in Ormož (19 občin z ok. 86.500 prebivalci), za katerega naša knjižnica skladno z zakonodajo opravlja knjižnično dejavnost, v primeru ormoškega območja kot osrednja območna knjižnica. Kako bo z oblikovanjem regij, bomo še videli, a če lahko ta knjižnična zakonodajna podlaga kaj pripomore pri oblikovanju bodočih regij, bomo seveda zelo veseli.

Pri naboru imen, ki jih vključujemo v leksikon, sledimo podobnim smernicam kot pri izgradnji naše domoznanske zbirke. To pomeni, da v njem predstavljamo osebnosti, ki so bile rojene v Spodnjem Podravju, so tukaj živele, predvsem pa so s svojim delom na najrazličnejših področjih pustile pomembne sledi v lokalni skupnosti. Med njimi so različni umetniki, gospodarstveniki, znanstveniki in raziskovalci, strokovnjaki, športniki…  Pri tem pa sledimo – če lahko tako rečem –  regijskemu kriteriju, kar pomeni, da vanj vključujemo tudi osebnosti, ki jih npr. Slovenski biografski leksikon zaradi svojih kriterijev ne bi zajel, na našem območju pa smo jih prepoznali kot zaslužne in prepoznavne posameznike, ki si zaslužijo predstavitev; v njem bomo tako našli pomembne osebnosti slovenske kulture kot tudi posameznike, ki delujejo v lokalnem okolju in tiste, se s svojim delom šele uveljavljajo. Ker ne postavljamo časovnih omejitev, v leksikonu drug ob drugem sobivajo osebnosti iz bolj ali manj odmaknjene preteklosti in tisti, ki ustvarjajo v sedanjosti; predvsem pri slednjih je zelo dobrodošla prednost elektronske oblike leksikona, saj je gesla mogoče nenehno dopolnjevati. Veseli smo, da so leksikon ljudje v teh letih sprejeli za svojega in pomagajo tudi soustvarjati njegovo vsebino. Svoje predloge za uvrstitev novih osebnosti v leksikon nam lahko pošljete na e-naslov spodnjepodravci@knjiznica-ptuj.si ali nam jih posredujete preko spletnega obrazca, ki je dostopen na portalu.

Večina  slovenskih regijskih leksikonov v knjižnicah je bila zasnovana tako, da omogoča povezovanje z drugimi regionalnimi spletnimi biografskimi leksikoni v Sloveniji, kar prinaša vsem regijskim leksikon dodano vrednost. Knjižnice smo se zato povezale med seboj in ravno zdaj smo v fazi nastajanje novega skupnega biografskega leksikona, ki se bo imenoval Obrazi slovenskih pokrajin; znotraj njega bo naš regijski leksikon ohranjen kot posebna podstran, na podoben način kot je to urejeno že na Kamri.

SMS: Mogoče nas lahko navedeta še na kak spletni iskalnik, ki se vama zdi zanimiv za naše kraje in naše ljudi? 

Melita Zmazek: Eden od takih portalov je tudi Kamra (www.kamra.si), ki omogoča dostop do digitaliziranih vsebin slovenske kulturne dediščine, ki jih sicer na tradicionalen način hranijo knjižnice, muzeji, arhivi ter druge kulturne in izobraževalne ustanove. Na portalu objavljamo vsebine, pomembne in zanimive za zgodovino lokalnega okolja. Vsebine so objavljene kot zgodbe, ki obravnavajo različne teme: pomembnejše osebnosti, arhitekturno dediščino, različne kulturne spomenike, zgodovino posameznih krajev, različne ustanove, običaje, prvo svetovno vojno idr. Besedila oz. zgodbe so opremljene z različnimi digitaliziranimi elementi (razglednice, fotografije, pisma, glasbeno, filmsko gradivo ipd.) – ti so opisani z vsemi potrebnimi metapodatki (o avtorjih, času nastanka, vsebini, ki jo prikazujejo, lastnikih oz. hraniteljih gradiva ipd). S tovrstnimi objavami omogočamo uporabnikom dostop do vsebin kulturne dediščine, hkrati pa javnost ozaveščamo o njenem pomenu in nujnosti njenega ohranjanja. Ptujska knjižnica je do sedaj objavila 32 digitalnih zbirk. Razen tega ponuja portal tudi informacije o organizacijah in posameznikih, ki pri tovrstnem delu z nami sodelujejo, ter informacije o različnih kulturnih dogodkih v naši okolici.

Portal Kamra upravlja Osrednja knjižnica Celje ob sodelovanju z Združenjem slovenskih splošnih knjižnic ter osrednjimi območnimi knjižnicami, v katerih je sedež regijskih uredništev – v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je sedež uredništva za Spodnjepodravsko pokrajino. Naša knjižnica torej objavlja vsebine pomembne za Spodnje Podravje, ostale osrednje območne knjižnice pa vsebine zanimive za regijo, ki jo s svojim delovanjem pokrivajo. Iz enega mesta tako lahko dostopamo do digitaliziranih vsebin kulturne dediščine različnih slovenskih pokrajin: Pomurske, Koroške, Dolenjske, Gorenjske, Osrednjeslovenske, Primorske idr.  Vse vsebine, ki jih objavljamo na Kamri, so dostopne tudi na Europeani – evropski digitalni knjižnici (http://europeana.eu) – ta omogoča dostop do različnih objektov evropske kulturne dediščine v digitalizirani obliki.  

Omeniti je potrebno tudi portal Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si), kjer imajo uporabniki dostop do polnih besedil člankov, revij, časopisov, strokovnih monografij idr. Naša knjižnica je na dLib prispevala veliko digitaliziranega gradiva, pomembnega za preučevanje naše lokalne zgodovine, med drugim celo zbirko ptujskih časopisov, ki jih hrani Domoznanski oddelek (Pettauer Zeitung, Štajerc, Ptujski list, Narodna sloga, Naše delo, Ptujski tednik, Tednik in Štajerski tednik), različna občinska, šolska, tovarniška glasila, strokovne monografije, zbornike, starejše ptujske tiske, izbrane knjižne dragocenosti idr. Gre za približno 18.000 enot (ok. 150.000 strani) različnega gradiva iz naše domoznanske zbirke, ki je tako uporabnikom dostopno kar iz njihove dnevne sobe. 

SMS: Ali znamo uporabniki knjižnice – in občani sploh – uporabljati vse, kar nam je na voljo? In tudi: ali lahko kako “pomagamo”, naredimo kaj sami, da bodo naši kraji pravilno, pravočasno, ustrezno, dobro “pokriti”? Nekoč sem iskal volilne programe lokalnih političnih strank. V NUK-u sem pričakoval rešitev – ker je NUK po zakonu pač določen kot tisto mesto, kamor morajo stranke poslati svoje programe, plakate, gradiva … Potem pa sem od tam odšel z bolj dolgim nosom. In našel največ – v domoznanstvu ptujske knjižnice!

Mira Petrovič: Pri vseh stvareh je tako, da lahko vse ponujene možnosti uporabljamo in dobro koristimo šele takrat, ko jih dobro poznamo. In tudi pri knjižnicah in njeni ponudbi je enako. Knjižnice so bile sicer vedno prava zakladnica vsebin in odlične ponudnice informacij, do katerih široko odpirajo vrata najširšemu krogu ljudi, z vstopom knjižnic v digitalno okolje pa se je nabor ponujenih vsebin izjemno povečal. Informacije še nikoli niso bile tako lahko in hitro dostopne, količina digitaliziranega gradiva pa se zelo hitro povečuje. Statistike kažejo, da vse to veliko ljudi s pridom tudi koristi oz. uporablja. Po drugi strani pa naše izkušnje kažejo tudi, da marsikdo ve le malo že o tem, kaj vse mu lahko ponudi njegova domača knjižnica. To se trudimo spremeniti s promoviranjem našega dela in storitev po vseh mogočih kanalih, tudi na družbenih omrežjih, kjer je prisotnih veliko ljudi.

S stališča domoznanstva lahko posameznik in organizacije prispevajo predvsem tako, da v knjižnico prinesejo publikacije (knjige, časopise, zgoščenke, drobne tiske, itd.), ki so jih izdali v svojih lokalnih okoljih in bi brez njihove pomoči le težko prispele k nam. Le tako bo naša domoznanska zbirka vse bolj popolna, izdana dela pa dostopna vsem, ki bi jih to zanimalo.

Lep primer uporabnosti drobnih tiskov si navedel, ko si omenil volilne lokalnih političnih strank. Žal je to tudi vrsta gradiva, ki je tudi najbolj »izmuzljiva« in ga ustanove tudi najtežje zbiramo.

SMS: Ali delata vse to obe ali imata razdeljena področja? Kaj katera?

Mira Petrovič: Ker sva na oddelku zaposleni samo dve sodelavki, obe delava pravzaprav vse, kar je potrebno: vnašava gradivo v knjižnični katalog, pomagava bralcem, sprejemava skupine obiskovalcev, pripravljava razstave in dogodke, piševa članke, vnašava biografska gesla v leksikon Spodnjepodravci.si in digitalne zbirke na portal Kamra, sodelujeva v projektih digitalizacije, itd.. Melita kot regijska urednica posveča več časa delu za Kamro, jaz pa leksikonu Spodnjepodravci.si, kjer sem tudi urednica. S sodelavko Mileno Doberšek veliko časa nameniva tudi posebnim nalogam, ki jih opravljamo kot osrednja območna knjižnica (OOK). Zelo ponosni smo, da je bil leta 2018 sprejet dogovor, po katerem je prav naša knjižnica prevzela koordinacijo domoznanske dejavnosti med OOK, kar pomeni veliko priznanje za ptujsko domoznanstvo.

SMS: Dolga leta je bil “zaščitni znak” domoznanstva gospod Jakec. Jakob Emeršič. Mislim, Mira, ti si ga nasledila. Kakšno zapuščino ti je predal?

Mira Petrovič: Naslediti delovno mesto, ki ga je dolga leta zasedal Jakoba Emeršiča, nikakor ni bilo enostavno. Jakec, ki je delu v domoznanski dejavnosti posvetil vso svoje poklicno dobo, torej več kot 30 let, ima največje zasluge za to, da se je ptujsko domoznanstvo razvijalo in doseglo visoko raven. Poznan in cenjen je bil širom po Sloveniji in je med Ptujčani veljal za pravo enciklopedijo informacij. Med sodelavci je bil znan tudi po tem, da je lahko neverjetno hitro pregledal ogromne količine časopisov in iz njih izrezal članke z domoznansko vsebino, ki jih je shranil v hemeroteko. Ta tradicionalni način dela se je začel z uvajanjem računalniških katalogov počasi opuščati in tako je že pred letom 2000 Jakec pričel tudi z vnašanjem zapisov za članke Cobiss. Ko sem leta 2002 kot sveže diplomirana zgodovinarka in popolna novinka prišla v knjižnico, je bilo tudi moje prvo delo urejanje časopisnih izrezkov, ki sem jih zlagala v arhivske škatle pod budnim mentorjevim očesom. Čeprav smo od takrat naredili velike korake za večjo urejenost, dostopnost in promocijo domoznanskih zbirk, ima v še zmeraj Jakob Emeršič največ zaslug za to, da je domoznanska dejavnost danes  prepoznaven del dejavnosti ptujske knjižnice in se lahko enakovredno postavlja ob bok slovenskim knjižnicam z uveljavljeno tradicijo domoznanstva. Za to mu bomo vedno hvaležni.

SMS: Dolgo sta že torej spremljevalki življenja naših ljudi in krajev. Kaj bi rekli – opažata kakšen trend, se kakšna kategorija vajinega poklicnega področja veča, manjša, izginja, spreminja, se pojavljajo nove reči?

Melita Zmazek: V primerjavi s preteklostjo se je veliko našega dela preselilo v spletno okolje: vsa bibliografska obdelava knjižničnega gradiva poteka v on-line dostopnem vzajemnem bibliografskem sistemu, v zadnjem desetletju je postala izjemno pomembna digitalizacija različnih vrst knjižničnega gradiva, knjižničarji skrbimo za različne objave na knjižničnih spletnih portalih, o katerih je tekla beseda že prej (Spodnjepodravci, Kamra, dLib), zagotavljamo dostop do različnih elektronskih baz podatkov, omogočena je tudi izposoja elektronskih knjig itd. Knjižnice skrbijo tudi za obveščanje svojih uporabnikov oz. širjenje različnih informacij preko e-pošte, z objavami na družbenih omrežjih … Vsega tega v preteklosti ni bilo – delo je potekalo na drugačen, tradicionalen način.

SMS: Kaj pravita: kaj bo prinesla prihodnost? Kam gre “vajina” stroka?

Mira Petrovič: Zanimanje za lokalne vsebine, ki so predmet domoznanstva, se med ljudmi povečuje, saj zmeraj več ljudi v današnji globalizirani družbi išče stik s svojimi koreninami. S tega vidika se nam za prihodnost naše dejavnosti ni potrebno bati. 

Seveda pa so tudi pred nami veliki izzivi, saj sodobna informacijska družba od domoznancev zahteva nova znanja, nov način mišljenja, odprtost, prilagodljivost in inovativnost na vseh področjih našega dela. Novi tehnološki procesi so omogočili lažjo dostopnost do domoznanskih vsebin, po drugi strani pa prav zaradi tega bolj izgubljamo stik z njihovimi uporabniki v virtualnem okolju, ki jim je malo mar, kdo je poskrbel za vsebine, ki so jim na voljo. S tem pa se izgublja tudi zavest, da je knjižnica še vedno nepogrešljiv del vsakega raziskovalnega procesa. Prav zato bomo morali knjižničarji v prihodnosti poskrbeti za to, da bo naše delo opaženo in prepoznano tudi med uporabniki, ki fizično ne prihajajo v knjižnico. Eden do korakov v tej smeri je tudi ta pogovor. Zanj se ti iskreno zahvaljujeva!

SMS: Hvala vama za zanimiv pogovor, Mira in Melita. Spet vem nekaj več o knjižnici, v katero sicer ne zavijem prav redko.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.