Kaj pa zaj? K – kot kompleks – Turnišče/99

Matjaž Lipuš, prvi sosed gradu Turnišče, me je lani par krat vprašal, ali vem, če se z gradom kaj dogaja. V rahlem ovinku sem se izognil vprašanju in obljubil, da bom ob priliki kaj napisal. Zdaj je prilika. Takole je bilo:

Trikrat sem bil na temo “Turnišče” v kabinetu Presednika Republike Slovenije.
Dvakrat leta 2018, nato pa še lani, spomladi 2019.
(Če kdo želi v vsem, kar bom pisal v nadaljevanju, točne datume, naj pove. Moral bi pač brskati, to pa se mi ne ljubi oz. v to ta hip ne želim vložiti časa.)

Verjamem, da Ptujčani sicer “turniško zgodbo” že dobro poznate. A jo vendarle kar se le da na kratko obnavljam:

(Kogar pa zanima več, lahko na tej povezavi prebere vseh dosedanjih 98 zapiskov, ki so nastajali, odkar spremljam to temo. Tam boste našli tudi vse, kar se je v teh letih v dvorcu in parko dogajalo; o gledaliških predstavah Pita, Sladoled, Njofra, foto razstavi Vitoslave Cafuta, literarnih branjih, kako je stric Preac pekel kostanje, natečaju za pravljico na turniško temo, kako otroci iskali zakopan zaklad, kako je Milena Zupančič skupaj z občani pometala g.rajsko dvorano itd. itd.  Dosegljivo pač lepo kornološko, kot rečno: v zapiskih od 1 do 98 na FB strani Grad Turnšče.)

Hiter pregled zadnjega destletja turniške zgodbe:
  • 2010 – Vlada RS objavi namero, da bo prodala dvorec in park Turnišče, katerega lastnica je in je v upravljanju Ministrstva za kulturo RS.
  • 2011 – Samo občan (SMS) zažene akcijo “postani mini-graščak”: zberimo se, 2012 ljudi (simbolično: leta 2012 bo Ptuj namreč evropska prestolnica kulture) s celega sveta, vsak naj da 600 EUR in s tem postanemo lastniki dvorca in parka Turnišče, ki ga RS prodaja.
  • Pojavijo se ljudje iz SLO in tujine, celo z drugih kontinentov, ki so pripravljeni vplačati 600 EUR in živeti z mislijo, da so pač tam nekje, v neki mali deželici na sonči strani Alp, solastniki nekega dvorca in parka. Pripravljeni živeti v upanju, da bo nekdo s to njihovo lastnino pošteno in odgovorno upravljal in naredil kaj haska. Kajti sicer se bo na dolgi rok zgradba sesula sama vase (glej grad Ravno polje; aja: ni več kaj gledati), park pa pač zarasel, podrl, ribnik pa zamuljil.
  • Vlada RS umakne dvorec in park Turnišče s seznama nepremičnin za prodajo.
  • 2012 – SMS razvije idejo MUS-a: muzeja uspehov Slovenije.
  • SMS zamisel predstavi Odoboru za kulturo Državnega zbra RS. Vsi v omizju, od leve do desne – simbolično in dobesedno -, so dahnili svoj “da”. Le denarja da ni.
    (Posnetek predstaviteve na komisiji za kulturo Državnega zbora RS,)
  • 2013 – Župan MOP, dr. Štefan Čelan, pri/dobi od ministra za klutro RS ta državni kulturni spomenik z “darilno pogodbo” v ptujsko last in posest.
  • Župan Čelan ustanovi komisijo, ki naj preveri, kaj narediti s tem kompleksom. Prispe 11 zamisli. Najbolje sta ocenjeni dve: predlog Biotehiške šole Ptuj, ki bi tam izvajala svoje aktivnosti, in predlog občana SMS, ki predlaga MUS – muzej uspehov Slovenije.
  • 2014 – župan MOP Miran Senčar naredi (tudi) komisijo za “Turnišče”. Zagotovi denar za konservatroski načrt.
  • 2019 – “Darilna pogodba” med državo in občino iz l. 2013 je definirala, kaj vse bo naredila občina v petih letih, sicer lahko država zahteva objekt nazaj. Seveda: občina verjetno ni naredila vsega in tudi država zagotovo nima niti najmanjše želje znova prevzeti nepremičnino, še eno na dovolj dolgem seznamu objektov, ki čakajo na “boljše čase”. Torej: staus quo.
  • 2020 – Kaj zdaj?

Vrnimo se v pisarno Urada Predsednika RS.
O čem smo govorili tam?

Na prvem obisku:

Predstavil sem idejo projekta MUS. Povedal, kaj bi bila vsebina. Povedal sem enega izmed možnih modusov, kako zgraditi ta muzej. In nakazal, kako bi ga bilo mogoče upravljati potem, ko bi bil odprt. Brez da bi nastal nov zavod, brez novega dirketorja in tajnice in fikusa. Ideja, da se MUS kot posebna enota priključi enemu od že obstoječih slovenskih muzejev, jim je bila všeč.
Sklep:
Vidimo se prihodnjič in že malo bolj operativno pogledamo: kdo bi se lotil reči, kdaj, kje, kako.

Na drugem obisku:

Na sestnaku se nam je pridružil na moj predlog še nekdo, ki je imel/ima najboljše možne povezave, izkušnje in know-how, kar zadeva tako velike kulturne projekte. Bil je zainteresiran za sodelovanje. V uradu Predsednika Republike so podprli to kombinacijo oz. tim: občan SMS (s terena) in omenjena oseba z izkušnjami, povezavami, znanjem, vplivom, teoretskim back-groundom itd. Razmišljali smo še o tretjem članu jedra skkupne, ki bi bil iz sfere “ekonomija”. Padlo je nekaj konkretnih imen. Vprašan sem bil, kako mi je naklonjen župan in kako ideji MUS-a lokalna skupnost. (Tisti čas se je že dogajala zgodba “katalpe”, že zdavnaj sem takratnemu županu v pismu napisal, zakaj odstopam kot predsedik njegove t.i. komisije za Turnišče. (Zakaj? Najbolj na krato: imel sem občutek, da samo “posojam ime”, zaradi lepšega in da nimam ne vpliva ne haska.)
Sklep:
Počakajmo torej na razplet jesenskih lokalnih volitev (2018).

Tretji, zadnji obisk.

Na sestanku sva bila nova županja Ptuja s svojo sodelvko in občan SMS. Županjo vprašajo, kaj pravi o ideji MUS. Županja pove, da je ideja O.K., vendar občina niti slučajno nima denarja za karkoli v tem objektu. In doda: da pa lahko MOP vstopi v zgodbo s svojim vložkom, t.j.: nepremičnino, parcelo.
Zadovoljni z odgovorom.
Sklep:
Do konca leta 2019 bo jasno, ali bodo sredstva za MUS “na vidiku”. Če bodo, bo predsednik Pahor otvoril MUS spomladi 2022. Do konca leta 2019 o tem v javnosti ne govorimo.

Začasni zaključek:

Ob koncu leta 2019 sva si s sogovornico v Kabinetu Predsednika RS zaželela vse dobro.
Je, kot je; denarja ta hip ni.

Kaj pa zdaj? Kako naprej?

V svojem naslednjem, 100. zapisku na temo “dvorec in park Turnišče”, bom nakazal še en način, kako morda vendarle priti do MUS-a.

***

P.s.:
Sveda, nič hudega, da takrat nismo postali “mini-graščaki”. Bili bi namreč pred istim problemom: nimamo denarja za karkoli. Tako da, kdo je lastnik, občina ali država, je ta hip še najmanj pomembno.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: