Miran Gorše, Ljubljančan vidi Ptuj takole:

Miran Gorše

Miran Gorše je Ljubljančan, zaposlen kot Vodja projektov v informatiki. Po izobrazbi diplomirani profesor matematike. Precej je potoval po celem svetu, vendar spoznal, da živimo na najlepšem delu sveta. Rad bi dosegel, da v Sloveniji prebudimo speče Trnuljčice v turizmu tako, ko se je to zgodilo s Postojno, Ljubljano ali Tolminom. Med te Trnuljčice spadajo: Ptuj, Maribor, Štanjel, Kostel, Kranj, Solčava… Kadar ima možnost, predlaga županom, zaposlenim v TIC-u in vodičem, kaj bi lahko še izboljšali pri ponudbi kraja.


SMS: Gospod Gorše, vas sem izbral za pogovor o Ptuju preprosto zato, ker sem izvedel, da ga imate radi. Od kod ta ljubezen do Ptuja? Kako to?

Na Ptuj nas pritegnejo …

Miran Gorše: Na Ptuj nas pritegnejo dogodki, ki se dogajajo samo na Ptuju (Kurentovanje, Dnevi vina in poezije, premiere gledaliških predstav, obiski vinskih kleti, akcija skupine PJN,..).

Vsakič, ko se približujemo z vlakom Ptuju, me mesto Ptuj očara s svojo silhueto.

Ptuj in okolico so ljudje poselili že dolgo pred Rimljani. Prebivalcem je dajal primerno zaščito že v času Rimljanov  in tudi v srednjem veku. Mesto in okolica ima vse možnosti za razvoj turizma in zdrave prehrane (čebelarstvo, lukarstvo, ohranitveno kmetijstvo, ohranitev nesnovne etnološke kulturne dediščine,..). Za mene sega Ptuj od Haloz do Slovenskih goric in od Poljčan do Ormoža.
Na Ptuju in okolici imam kar nekaj sorodnikov in sodelavcev.

SMS: In koliko in kako ste zdaj v stiku s Ptujem? Poznate strani, ki se dotikajo Ptuja? Ptuj je naš, Ptuj na starih razglednicah, Ptujčani v Ljubljani, Vse o Ptuju, Ptuj.info? itd.

Miran Gorše: Vsakodnevno spremljam PJN. Veseli, da se je spremenila kultura okrog dreves (obglavljanje in podiranje velikih dreves v mestu). Prve zasaditve dreves so prinesle še nove zasaditve, ki jih MOP sadi po načrtu Zeleni Ptuj.   

SMS: Povabil sem vas k pogovoru, da bi o Ptuju govorili z nekom, ki ne živi tukaj, ki ni od tukaj. Z nekom, ki s Ptujem nima tako rekoč nič. Vem, da imate na Ptuju prijatelja in to je v bistvu vse, kar vas povezuje z našim mestom. Živite pa v Ljubljani, ki jo imamo mi itak za “prestolnico”. Kaj je – čisto čez palec – za Vas največja razlika med Ptujem in Ljubljano?

Miran Gorše: Ljubljana je prestolnica, ki ima precej industrije. Čeprav nima velike možnosti za razvoj kmetijstva, poskuša v Mestna občina Ljubljana predstaviti in podpreti tudi ta del gospodarstva (glej https://urbanicebelar.si/ ). V mestu deluje kar nekaj nevladnih organizacij. Ena od njih skrbi za mestna drevesa. Obstaja tudi skupina, ki spremlja invazivne rastline.

Za obnovitev gradu je bilo potrebno 30 let. Sedaj je to ena od večjih turističnih znamenitosti. Obnova je bila zaupana Arhitekturni biro Ambient. Ko sem bil prisoten na vodstvu, ki ga je vodil še živ arhitekt Miha Kerin, sem spoznal, kaj lahko naredi dobra ideja, znanje in zagnanost. Ljubljanski grad ni bil nikoli namenjen bivanju graščakov, temveč je bila njegova funkcija čuvanje mesta pred požari in sovražniki. Vedno je živel z mestom. Od tod tudi ideja o grajski vzpenjači.

Od mestne občine Ljubljana se je odcepilo precej občin, ki imajo sedaj manjše proračune in manjšo množico usposobljenih kadrov. Kljub temu mestna oblast pomaga tudi tem občinam pri večjih projektih.

Izziv Mesta Ptuje je, da vzpostavi ekipo za pridobivanje evropskih sredstev za razliko od Ljubljane, ki tako ekipo že ima. Seveda je potrebno poiskati primerne projekte (na primer obnova in oživitev grada Turnišče, podpora kmetov za sonaravno kmetovanje,..). Istočasno je potrebno pripraviti, kako bodo po obnovitvi/podpori zaživeli objekti in kako bodo promovirani takšni pridelki in izdelki iz pridelkov.

SMS: Kaj Vas v bistvu pritegne pri Ptuju? Zakaj še n-tič pridete na Ptuj?

Pritegne me njegova zgodovina, narava, toplice in etnografska dediščina.

Miran Gorše

SMS: Kako torej vi vidite priložnosti Ptuja? V čem?

Miran Gorše:

Priložnost Ptuja je v tem, da je ostalo še nepoškodovano srednjeveško mesto,

z bogato etnološko dediščino, umeščeno sredi vinskih trt in rodovitno zemljo in z obilo možnosti dejavnosti z vodo, od toplic do vodnih športov na Dravi. Urejene ima tudi kolesarske in pohodne poti v okolici. 

SMS: Moram še vprašati: kaj pa Vas bode v oči? Opazite kaj takega, kar morda mi, ki živimo tukaj, niti več ne vidimo, ne opazimo?

Miran Gorše: Priložnost Ptuja vidim v turizmu in prehrani. Na žalost se turizma ne more iti ob delavnikih od 7h do 15h. Zato je dobra ideja o prevozu z električnim vozilom padla v vodo. Težave smo imeli tudi obiskati razstavo o mitrejski kulturi, ki je bil ob prazniku zaprta.  Ideja o rovu je prvič propadla tudi iz razloga, da je bila odprta v tem času. Upam, da se bo trenuten poskus oživitve rova prijel, saj stavi na doživetje čutov in uporablja pri tem domače pridelke. Na srečo že imate nekaj turističnih zanesenjakov, kot je na primer direktor hotela Mitrej Peter Veseljak, Mihael Toš in Tadej Toš.

Turisti prihajajo z javnimi prevoznimi sredstvi. Staro mestno jedro bi moralo biti zaprto za promet. Prebivalcem in turistom bi morali omogočiti prevoz do znamenitosti in okolice z ustreznimi javnimi prevoznimi sredstvi (tudi z železnico).  

SMS: Domnevam, da ste bili na kurentovanju že večkrat? Kako se vam zdi? Poletne festivale – poznate? Kako se vam zdijo?

Miran Gorše: Dneve vina in poezije se kar redno udeležujemo. Zelo nam je všeč kombinacija kulture in kulinarike. Ostali poletni festivali pritegnejo kar precej obiskovalcev. Kurentovanje pritegne verjetno največ obiskovalcev na enkrat. Škoda je, da vaš predlog za drugačen način kurentovanja ni bil sprejet. Dogodki se morajo dogajati v mestu, v njegovih dvoriščih, vinskih kleteh in okolici, ki omogočajo intimno doživetje. Predlagam, da se pripravi dogodke, ki so primerne za večje število obiskovalcev in takšne, ki so primerne za manjše skupine, ki omogočijo posebna doživetja. Vse to že ponujajo Dnevi vina in poezije.  

SMS: Kaj od Ptuja še “uživate”? Kam Vas zanese, kam greste, kaj si pogledate? Kaj počnete na Ptuju, ko pridete?

Miran Gorše: Večina obiskov je namenjena spoznavanju zgodovine mesta, pa tudi dogodkom, ki so namenjeni otrokom. Tako smo ob obisku gradu Turnišče naleteli na potapljače, ki so omogočili otrokom potapljanje v prenosnem bazenu. Lahko je to tudi obisk  predstave prostem Kulturnega društva Simon Gregorčič iz Velike Nedelje.

SMS: Kaj bi nam svetovali, Ptujčanom, tako na hitro, v smislu: “pet potez, ki bi lahko bistveno spremenile vaše mesto”?

Miran Gorše: V turistične organizacije je potrebno postaviti ljudi, ki z zanosom pripravljajo nove prireditve in pripravo programov, ki bodo turiste zadržale v mestu več dni. Ne sme se zgoditi, da pridemo v TIC, pa vemo veliko več o dogodkih na Ptuju, kakor animator v TIC-u.

  • Sedaj končujete obnovitev tržnice. Brez dogodkov na tem mestu, prostor ne bo zaživel.
  • Predlagam, da pripravite prireditve, ki se bodo vrstile skozi celo leto. Stara tržnica me je precej razočarala, saj je bilo aktivnih le nekaj branjevk pa še tam je bila ponudba klavrna.
  • Na srečo je ostalo v okolici Ptuja še nekaj kmetij, ki pridelujejo Ptujski lük. Plodna zemlja v okolici Ptuja je precej zastrupljena s fitofarmacevtskimi izdelki. Kmete bi bilo potrebno vzpodbujati za naravno pridelave hrane. V Halozah je vsaj na zapuščenih kmetijah stanje glede zastrupljenosti zemljišča boljše. Preko Drave imate tudi oddelek Semenarne in njihove vrtove. K prehrani spada tudi ponudba jedi iz ptujskega piščanca.
  • Oživiti je potrebno plovbo (splavarstvo, opazovanje ptic) po reki Dravi.
  • Morali boste urediti čistilno naprave in sodelovati pri rešitvi uničevanja odpadkov Perutnine Ptuj.
  • V starem jedru je potrebno obnoviti fasade in strehe in prodajane napolniti s ponudbo, ki je primerna za prebivalce in turiste.

Mislim, da ne bi bilo primerno, da se privabi v mesto težko industrijo. Pri turistični ponudbi bi bilo potrebno pritegniti prebivalce, obrtnike in trgovce, ki delujejo na Ptuju. Pogrešam večjo povezanost prebivalcev z mestom. Mogoče bi jih lahko motivirali s tem, da bi imeli delni vpliv na proračun s participativnim proračunom.

Všeč mi je bilo tudi na proslavi Vivat Poetovio 1950, ko je županja povabila po koncu proslave vse prisotne na zakusko.

SMS: Gospod Gorše, hvala za pogovor; menim, da bo našim bralcem zanimivo videti, kako nas vidijo drugi. Razmišljam, da bi take pogovore z Neptujčani še kar nadaljevali.

Miran Gorše: Še dve ideji, če dovolite, ki se bi bila mogoče zanimiva za družine z otroci: Ogledajo si Orfejev spomenik v centru, vodič jih animira z zgodbo prirejeno za otroke o dogodku iz leta 69, gredo v knjižnico, kjer si ogledajo knjige o Rimljanih in rimskih mečih/igračah, gredo na Ptujski grad, si ogledajo skrivne stopnice in v nekem prostoru sami naredijo/narišejo meč ali igračko rimskih otrok. Vse skupaj traja okrog dve uri.    

Toplice je potrebno bolj povezati z mestom. Na misel mi pride pohod  »rimske vojske« z bakljami za družine od  Hotela Primus do Panorame z vmesnim postanki z dogodki s svetlobo (svetlobna gverila) in to v novembru, ko se sicer ne dogaja prav veliko.

SMS: Ne, g. Miran, “če dovolimo”; – prosimo! Kajti, si mislim, najboljše je, če imamo sto idej, potem se da sejati, kombinirati, evalvirati in se odločiti in udejanjiti tisto, ki ima največjo verjetnost za preživetje, rast, razvoj, viralnost itd. Najslabše je, če se zaženeš v prvo idejo, ker druge nimaš.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: