Z Aleksandrom Lorenčičem o: magnetu na griču nad Dravo

Aleksander Lorenčič, direktor PMPO

Po končani osnovni je obiskoval Gimnazijo Ptuj, nato pa študij nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani na enopredmetnem programu zgodovine. V študijskem letu 2006/2007 se je na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisal na podiplomski študij, smer Obča in narodna zgodovina od 18. stoletja do novejše dobe. Leta 2007 se je v okviru programa Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju zaposlil kot mladi raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino. Od 1. 1. 2016 je direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Zlasti si prizadeva za ureditev grajskega kompleksa, arheološke problematike ter za posodobitev in modernizacijo zbirk. Leta 2016 je bil med nominiranci za osebnost leta Radia Ptuj. (Vir: Spodnjepodravci.)

SMS: Gospod Lorenčič, leta 2018 je PMPO praznoval 125-letnico, lani je mesto praznovalo 1950-letnico prve pisne omembe, izdali ste zbornik, ki je posvečen dogodku izped 1950 let. Več kot dovolj razlogov, da vas povabim k dialogu. Sami ste zgodovinar. Vidite širše in globje od poprečnega občana. Kakšno vlogo vse je odigral muzej v minulih 126 letih?

Aleksander Lorenčič:

Nedvomno precejšnjo, tako v lokalnem okolju in širše. Res je, v letih 2018 in 2019 je bila v ospredju obeležitev visokih obletnic in ob tej priložnosti smo izdali dve publikaciji, ki sta nedvomno velika dodana vrednost in pridobitev, kar pa je najbolj pomembno, sta trajnostni dokument. To je nekaj, kar ostane, je pričevalec časa in če drugo ne, ob 2000-letnici mesta bo tistemu, ki ga bo zanimala zgodovina, predvidevam zelo zanimivo prebrati predgovora in prispevke v zbornikih. V predgovoru zbornika ob 1950-letnici mesta sem med drugim napisal, da

upam, da bo mesto Ptuj ob 2000-letnici veljalo za mesto z izjemnim spoštovanjem do svoje preteklosti in dediščine ter da bodo rimski kamniti eksponati v lesenih zabojnikih nekdanje vinske kleti le še stvar virov in spomina posameznikov.

Aleksander Lorenčič

Kar zadeva obeležitev obletnice mesta, sem vesel, da smo med drugim na več razstaviščih širom mesta postavili na ogled arheološke razstave. Osrednja arheološka razstava Osrčje Petovione je na ogled do konec leta v prostorih konjušnice in V stolpa na Ptujskem gradu. 

Sicer pa je PMPO splošni muzej s številnimi oddelki, službami in s štirimi zbirkami nacionalnega pomena, je eden najstarejših, največjih ter najbolje obiskanih muzejev v Sloveniji. Najbolje obiskane so zbirke v ptujskem gradu, določene bi si nedvomno v hrambi želeli imeti tudi muzeji in galerije evropskega pomena. Pohvalimo se lahko tudi z eksponati, ki so redkost svetovnega pomena. Med zanimivejšimi muzealijami so gotovo tibia v zbirki glasbil, celopostavni portret sultana Mehmeda IV. v zbirki turkerij, železna bombarda in top na kamnite krogle v zbirki orožja, insignije ptujskega mestnega sodnika, tapiserije, kip Marije z detetom na prestolu v grajski galeriji in tradicionalni pustni liki s kurentom na čelu v zbirki mask. Nastanek muzeja sega v leto 1893, ko so na osnovi potrjenega statuta od Cesarsko-kraljevega državnega namestništva v Gradcu člani Tujskoprometnega društva Ptuj ustanovili Muzejsko društvo, v okviru katerega je deloval lokalni muzej. Sprva so v prostorih nekdanje gimnazije razstavili le arheološke predmete, leta 1895 pa je Franc Ferk muzeju poklonil obsežno zasebno zbirko, ki so jo sestavljale različne muzealije. Leta 1896 so združili lokalni in Ferkov muzej in ga poimenovali po donatorju v Mestni Ferkov muzej. A ker so bile muzejske zbirke v gimnazijski stavbi preveč utesnjene, je ptujska občina leta 1928 odkupila ob jožefinskih reformah ukinjeni dominikanski samostan. Po letu 1945 je muzej dobil v upravljanje še grajski kompleks in tako pridobil večino sedanjih stavb s skoraj v celoti ohranjeno opremo Herbersteinov. Leta 1963 je dobil naziv Pokrajinski muzej Ptuj in po vzpostavitvi enote Ormož leta 2009 Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož. V skladu z velikostjo muzeja in njegocih nalog, je temu primerno tudi toliko težav oziroma izzivov. Osrednji cilji so vsekakor posodobitev in modernizacija obstoječih zbirk, celostna ureditev grajskega kompleksa ter novo sodobno arheološko razstavišče z ustreznimi delovnimi in depojskimi prostor, pri čemer moram poudariti, da je problematika delovnih in depojskih prostorov prisotna tudi na ostalih oddelkih, prav tako smo priča manjku sodobno opremljenega  in dovolj velikega razstavišča za ambiciozne projekte vseh oddelkov ter služb. Vsemu navedenemu zadnja leta dajemo osrednji poudarek in veliko aktivnosti je podrejeno tem ciljem. Izjemno pereč problem je vsem znana problematika ptujske arheologije. Prej omenjeno Muzejsko društvo je bilo ustanovljenoz namenom, da se prepreči odnašanje bogatih arheoloških izkopanin v muzeje v Gradec in na Dunaj, ravno odnos članov muzejskega društva do zgodovine, kulturne dediščine in muzejske dejavnosti, nam je danes lahko zgled.

Vzpostavitev primernih prostorov za arheološko gradivo, ki je do leta 2011 bilo na ogled postavljeno v dominikanskem samostanu, je eden od največjih izzivov, s katerimi se muzej spopada.

Aleksander Lorenčič

Ob tem je PMPO upravitelj grajskega kompleksa, ki je v državni lasti. Ptujski grad, kulturni spomenik državnega pomena, je edinstven v več pogledih. Je osrednji in največji magnet Ptuja, ptujska veduta z gradom je zagotovo ena najlepših v Sloveniji in širše, v njem pa najdemo originalno opremo in edinstvene zbirke. Muzejske zbirke na leto obiščejo obiskovalci iz skoraj 90 držav. Seveda pa upravljanje z grajskim kompleksom pomeni za muzej izjemen zalogaj, saj zahteva redno vzdrževanje, sistematične, neprestane in temeljite posege, ki pa jih je zaradi kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev nemogoče izvajati. Muzej si prizadeva, da ptujski grajski kompleks dobi podobo, kot si jo zasluži in grad skupaj z grajskim obzidjem ter okolico urediti in zaščititi pred propadanjem. V zadnjih letih mislim, da je bilo glede na zmožnosti narejeno veliko. 

PMPO, jasno, ob izvajanju svojega osnovnega poslanstva in sodelovanja v strokovnih krogih in s sorodnimi institucijami, sodeluje s številnimi posamezniki, institucijami in v okviru več festivalov (Art Stays, Arsana, Dnevi vina in poezije, Salon Sauvignon, Dobrote slovenskih kmetij, …), prav tako se na gradu in grajskem kompleksu zvrsti več različnih dogodkov (Kino brez stropa, Ptujske grajske igre, Grajski vinski praznik, Grajska trgatev, različni koncerti, …). PMPO poleg društev Cesarsko-kraljevi Ptuj, Poetovio LXIX, Zavod Tura (rov pod gradom), sodeluje tudi z društvom Kastali in podpira njihove aktivnosti, ki jih izvajajo tudi na lokaciji Raičeva 11 v okviru grajskega kompleksa (grajska tiskarna, delavnice ipd.). Ogleda vredna je grajska vinska klet s sodom velikanom, v njej se po dogovoru z vinogradniki izvajajo tudi pokušine vin. Na gradu potekajo tudi poroke (civilne, cerkvene niso dovoljene).

Skratka, mislim, da si je naše mesto brez Ptujskega gradu in vloge muzeja tako v kulturnem življenju in širše, težko predstavljati. 

SMS: Ja, res  je, grad in muzej v njem, sta na vrhu mesta. Mestna veduta in grad nad mestom – pravi magnet za številne fotoaparate. G. Lorenčič, kaj si osebno najbolj želite za muzej v letu 2020?

Aleksander Lorenčič:

V letu 2020 si želim, da se uredijo razmerja glede financiranja na ravni soustanoviteljev, nadaljnjo urejanje grajskega kompleksa, postavitev lapidarija oz. arheološkega depoja odprtega tipa in uspešno izveden program. Prav tako, da naredimo ne enega, ampak dva koraka bližje arheološkemu razstavišču in depojskim prostorom. Med cilje, ki upam, da bodo končno realizirani v tem letu, sodi tudi ureditev poti na grad iz parkirišča pod gradom. Trenutna pot je neprimerna, drseča in nevarna za obiskovalce. Praktično so si jo po travnati površini s hojo utrdili sami, kot bližnjico. S predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Maribor, MO Ptuj  oziroma z županjo smo se dogovorili, da se izdela projektna naloga za ureditev prostora ob parkirišču, zavod pa bo nato podal smernice in pogoje za umestitev premičnega objekta pod gradom z gostinsko ponudbo in sanitarijami. Obenem bi se naj uredila tudi omenjena pot na grad. Lani smo s strani MK dobili zeleno luč glede začetka zasaditve grajskega kompleksa, vsaj v delih, kjer je bilo že sanirano grajsko obzidje ipd. Zasaditev je bila realizirana v delih med Karlovim portalom J grajskim okroglim stolpom ter v delih pod V stolpu in konjušnico (zasaditev bršljana in nekaj okrasnih grmovnic). Zasaditev smo delno financirali sami, delno pa MK. S tem si želimo nadaljevati, jasno, v skladu s smernicami konservatorskega načrta oziroma t. i. Mape 1 tega načrta. Muzej bo tudi sicer letos zelo aktiven, številni projekti in dogodki so pred nami. 

SMS: Kaj pomeni »da se uredijo razmerja glede financiranja na ravni soustanoviteljev« konkretno? Spomnite nas, prosim, kdo je ustanovitelj, kdo financer(ji) itd.

Aleksander Lorenčič:

Soustanoviteljice PMPO so MO Ptuj in občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Večinski financer muzeja (približno 80-odstotni) je država oz. MK. Država je tudi lastnik ptujskega grajskega kompleksa. Težave so pri financiranju soustanoviteljev, lansko leto je tako občina Središče ob Dravi prenehala financirati svoj delež.

Še do danes ni spremenjen odlok o ustanovitvi PMPO, torej temeljni akt, prav tako niso na novo določene medsebojne obveznosti, pravice in dolžnosti soustanoviteljic.

Aleksander Lorenčič

Zadeva je na sodišču, muzej pa je manjkajoči delež (gre za stroške dela in materialne stroške) v  v letu 2019 kril iz lastnih virov. Žal ta agonija s soustanovitelji traja že leta. Nerazumljivo se mi zdi, da pričakujejo ne vem kakšne rezultate v OE Ormož, kadra in vsebine pa ne bi financirali. 

SMS: In če smem vprašati: do konca vašega mandata? Kaj bi še radi dosegli, uspeli, premaknili? Zdi se mi pomembno, da občani to vemo; tudi zato, da bomo lahko »navijali« za vas, držali pesti, se zavedali, kaj je tisto, k čemur v bistvu teži zavod.

Aleksander Lorenčič:

Mandat se mi v  tem letu izteče. Ciljev in izzivov v takšni instituciji ne zmanjka. Muzej se sooča s kadrovsko, finančno in infrastrukturno podhranjenostjo. Kot upravitelj grajskega kompleksa in številnih drugih objektov se soočamo s številni težavami; posledica se kaže tudi pri vsebinski izvedbi in samih zbirkah, ki jih ne zmoremo urediti in posodabljati, kot bi si želeli. Osrednji cilji so jasni; nadaljnje urejanje grajskega kompleksa (naj omenim le nekaj del v preteklih letih; sanacija grajskega obzidja, sanacija S trakta strehe na osrednjem grajskem poslopju, menjava oken na naslovu Na gradu 4, odstranitev garaž ob parkirišču pod gradom, odstranitev dotrajanega objekta na Raičevi 9, sanacija sanitarij na gradu, ureditev platoja na spodnjem grajskem dvorišču, sanacija gradbene substance v prostorih zbirke glasbil, začetek zasaditve in urejanja krajine itd.), primerno arheološko razstavišče z delovnimi in depojskimi prostori, nadaljnja obnova in posodobitev obstoječih zbirk (4 so nacionalnega pomena), vsebinska nadgradnja na vseh področjih delovanja, poudarek na interaktivnih projektih in interdisciplinarnih vsebinah, ki bodo podkrepljeni s sodobnimi informacijskimi in prezentacijskimi prijemi (digitalizacija,  audio video, 3D moduli itd.), kadrovska pomladitev/okrepitev, aktivna vpetost in sodelovanje z lokalnim ter mednarodnim okoljem, nadgradnja likovno galerijske dejavnosti in povečan obisk. Ne bo odveč, če predstavim muzejski predlog za vsebine za grajski kompleks vokviru konservatorskega načrta, ki ga pripravlja RC ZVKDS v sodelovanju z mariborsko enoto zavoda in drugimi strokovanjaki. PMPO je predvidel nove vsebine v grajskih stolpih, v stavbah na Raičevi 7, žitnici, konjušnici ipd. V objektu na Raičevi 7 si muzej želi, da bi se uredili vstopna točka na grajski kompleks, info točka, muzejska blagajna, muzejska trgovina in ureditev sanitarij. To je prej kot ne dolgoročni cilj, kratkoročno pa bo poleg dokončanja konservatorskega načrta potrebno zagotoviti nadomestna stanovanja oziroma izseliti stanovalce, ki še živijo v tem objektu, ki je sicer v izjemno slabem stanju. Stanovalci so sicer nastanjeni še v dveh grajskih stolpih, kjer je prav tako predvidena druga vsebina. Kar zadeva muzejsko dejavnost in težave s pomanjkanjem ustreznih razstaviščnih prostorov ipd., vidim rešitev tudi v sanaciji nekdanje grajske žitnice, ki bi lahko rešila marsikatero  težavo. Dolgoročno gledano je smiselno stavbo nekdanje konjušnice nameniti za gostinsko dejavnost in urediti razgledno ploščad.

Moram pa priznati, da imam včasih občutek, da se borim z mlini na veter. Kar ves čas opozarjam, je, da je ptujski grajski kompleks z gradom na čelu, ptujski, je naš. Žalosti me, da ko se pogovarjamo na primer o požarni varnosti kompleksa, razpravljamo že leta in leta, kdo je za kaj odgovoren, država ali mesto. Takšnih primerov je še veliko. Če prebirate prispevke o gradu ter kompleksu v lokalnem časopisju iz 50., 60., 70. let prejšnjega stoletja, naletite na identične naslove in problematiko, kot jo beremo danes. Težave z ometom, streho, okni … Grajski kompleks z osrednjim grajskim poslopjem je največja blagovna znamka našega zgodovinsko izjemno pomembnega mesta in osrednji magnet za obiskovalce iz vseh koncev sveta in tega se upam, da vsi dobro zavedamo. Muzej si prizadeva, da ptujski grajski kompleks dobi podobo, kot si jo zasluži in to mislim, da je v interesu vseh. Muzej naredi, kar lahko, v okviru zmožnosti. Osnovno poslanstvo muzeja je jasno in znano, a glede na to, za kako kompleksen muzej gre in s čimer naš muzej vse upravlja, se večino časa ukvarjam z vsem drugim. Se ponavljam, a ne bo odveč, če spet opozorim,arheološka zbirka, ki je bila od leta 1928 do leta 2011 prezentirana v dominikanskem samostanu, ni na ogled. S tem naše mesto izgublja eno od bistvenih komponent svoje podobe v javnosti, svojo identiteto, preteklost, predvsem pa izjemenkulturno-turistični in ekonomski potencial. Jasno, zaradi vsega omenjega, največ kritik pade na muzej, ki v prvi vrsti nosi le posledice takšnih in drugačnih odločitev. Tu ne bo odveč, če spomnim, da je varstvo naravne in kulturne dediščine tudi ustavna kategorija, poleg tega pa je jasno, kdo je v skladu z zakonodajo dolžan poskrbeti za kulturno infrastukturo in pogoje dela. 

SMS: Pred časom ste obnovili 3. mitrej. Dobro sodelujete z Mihaelom Toschem, ki prireja Festival mitraizma. Ena misel, ideja, pobuda: kaj če bi uprizorili obred slavljenja mitrovega kulta, kakor se je dogajal takrat, v davnih časih? Zdaj, ko je vse več stvari virtualiziranih, bi morda tak obred v živo bil znimiv za šolarje, turiste? Saj v bistvu ne vemo, kako je to izgledalo. Vsaj »navadni občani« ne. Kaj pravite na zamisel? En tak muzejsko-uprizoritveno-festivalski »obred«?

Aleksander Lorenčič:

Drži, januarja se je PMPO prijavil na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju kulturne dediščine, ki jih je/bo v letih 2019-2020 sofinancirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo in bili smo uspešni. Sanacijo (fasado, ostrešje, …) je sofinancirala tudi MO Ptuj, nekaj sredstev smo zagotovili sami. Tako smo 11. 12. 2019 odprli prenovljeni tretji mitrej, za kar smo zelo veseli. Lani smo v posodobljeni različici v Hotelu Mitra odprli tudi prezentiran peti mitrej in manjšo razstavo v vitrinah. Z Mihaelom in Petrom Vesenjakom dobro sodelujemo. Mihael je tudi dokumentiral obnovo tretjega mitreja, je zelo aktiven na tem področju in eden tistih, ki se zelo dobro zaveda potenciala, ki ga imajo mitreji in sploh kulturna dediščina. Tudi sicer ugotavljam, da vedno več ljudi razume problematiko in potencial, ki ga ima kulturna dediščina v našem mestu, tako da podpirajo aktivnosti in prizadevanja muzeja. 

Kar zadeva obred, sem se pozanimal pri strokovnjakih v muzeju in širše. Posvetitev v kult velja za veliko skrivnost, ki še dandanes ni jasna. Vsaj slikovno nam nekaj o tem dogodku razkrije mozaik, najden v mitreju v Ostiji, na katerem so upodobljene stopnje posvetitve. Predstavlja eno izmed pomembnejših najdb na področju mitraizma. Predvideva se, da je vsak pripadnik kulta bil član ene od stopenj. Teh je bilo sedem in so se imenovale: krokar (corax), ženin (nymphus), vojak (miles), lev (leo), Perzijec (Persus), sončev tekač (heliodromus) in oče (pater). Del iniciacije si lahko razlagamo tudi na podlagi fresk iz mitreja v Capui in fragmentarno ohranjeni kultni posodi iz tretjega mitreja v Ptuju, na kateri so upodobljeni trije goli mladeniči, ki klečijo pred oltarjem, pater pa jim preko oltarja podaja plamenico. Domneva se, da je upodobljen prehod iz četrte v peto stopnjo. 

SMS: Hopla, nisva še končala! Brez šale: nisem vedel, da se vam mandat že končuje. Smem vprašati: ob vsem, kar počnete, kar ste že storili, kar imate v mislih, v načrtih … – boste kandidirali za nov mandat? 

Aleksander Lorenčič:

Res leta hitro minevajo, ves čas ‘v akciji’, ves čas se nekaj dogaja, le redki so trenutki, ko se umirim. Žal, a hvala partnerki, da me ‘prenaša’.  Da je temu res tako, me vsake toliko spomni tudi kdo od muzejskih kolegov s pripombo, da sem ob prihodu v muzej imel precej več rjavih las. JJTako pač je, vse in vsi smo minljivi, vsi smo za določen čas. Ali se bom potegoval za nov mandat ali ne, je v bistvu v tem trenutku nepomembno. Ker smo na začetku leta, bi raje to priložnost izkoristil za to, da Ptujčankam, Ptujčanom in ostalim vašim bralcem zaželim uspešno novo leto. Naj dobri argumenti, razumevanje in pozitivizem prevladajo nad negativno energijo. 

SMS: Gospod Lorenčič, hvala vam za izčrpen intervju. Vem, dolga sva bila, ampak: vodite zavod, ki ima dolgo zgodovino, »dolgo klop« – kot bi rekli fuzbalerji, in velik velik velik pomen za Ptuj in širšo okolico. … Konec koncev se vam reče: pokrajinski muzej; in ne recimo mestni ali regionalni … V bistu prehitevate – pokrajin še ni, vi pa ste že pokrajinski … In še glede dolžine: kogar tematika res zanima, bo že prebral. Saj, zato pa to delamo; za tiste, ki jim je mar. Tudi vi, konec koncev, bi lahko rekli: »Ptujcani.si«? Kaj je to? Me ne zanima.« Smem čisto za konec torej še eno vprašanje: Včasih se mi zdi, da ljudje pozabljamo, za kaj in zakaj je ustanovljen muzej, kakšno je njegovo temeljno poslanstvo. Kako vi vidite razmerje med temeljnim poslanstvom in »turizmom«, ki bi vam ga mi vsi skupaj pogosto radi »naprtili na hrbet«?

Aleksander Lorenčič:

Osnovno poslanstvo je jasno, a dejstvo je, da se je vloga muzejev precej spremenila. Če je bila včasih vsa pozornost namenjena muzejskemu predmetu, je danes ta osredotočena na obiskovalca. Obiskovalci ne pridejo v muzej le po znanje, želijo si veliko več, zanimata in pritegneta jih celostno doživetje in izkušnja. Sodobni muzeji so presegli poslanstvo svojega delovanja (zbiranje, dokumentiranje, hranjenje, interpretiranje predmetov ipd.), tako da se zavedajo svoje družbene odgovornosti in vloge pri razvoju družbe. Stremeti je potrebno k interdisciplinarnosti, inkluzivnosti in participativnosti. Kultura je bila v zadnjih letih tudi v ospredju promocije slovenskega turizma pod okriljem STO. Kulturni turizem je sicer izjemno širok pojem, vsekakor ni samo zgodovina, umetnost, na kar najprej pomislimo. Gre v prvi vrsti za celostno izkušnjo, ki si jo obiskovalec ob prihodu na določeno destinacijo želi. Če govoriva o našem mestu, jasno, brez Ptujskega gradu – osrednjega magneta za obiskovalce in muzeja, ne gre. V prejšnjih odgovorih sem podrobneje pojasnil, kaj si želi muzej urediti v okviru grajskega kompleksa ipd., vse povedano bi/bo vplivalo na celostno pozitivno izkušnjo za obiskovalce našega gradu in mesta. Tako kot je v primeru grajskega kompleksa potrebno razmišljati  ter delovati celostno in sistematično, je potrebno delovati tudi na ravni mesta in okolice. Ker je začetek leta, ne želim zaključiti negativno in kritično. Naše mesto ima izjemen potencial, ima izjemne posameznike, talente na vseh področjih, uveljavljene na različnih področjih in koncih širom Slovenije ter širše. Lahko smo ponosni in lahko ga naredimo še lepšega, boljšega. Srečno Ptuj, srečno PMPO!


Fotografije: Črtomir Goznik in Boris Farič


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: