Ptuj – glavno mesto zahodne civilizacije ali …

zgodovinsko darilo mestu za Novo leto 2020

Dolžan sem odgovor na vprašanje ispred tedna dni: »Kakšno odločitev je pred natančno 700 leti sprejel Friderik III. kot salzburški nadškof in zakaj bi podoben ukrep tudi danes izjemno koristil Ptuju?«

Sledi citat iz knjige Slovenski Judje,  ki ima več avtorjev in je bila izdana pod okriljem Sinagoge Maribor. V prispevku g. Borisa Hajdinjaka na strani 62 tako zasledimo sledeč zapis:

»Leta 1319 je salzburški nadškof Friderik III. Lipniški (1315 – 1338), verjetno zato, da bi privabil čim več Judov, tiste, ki so se z nakupom hiše v njegovem mestu Ptuju naselili, sprejel v svojo zaščito in MIR ter jim obljubil triletno popolno oprostitev vseh dajatev. Takoj po preteku treh let, leta 1322, se judovski davek na Ptuju navaja v urbarju salzburške nadškofije, v tem času je moralo biti na Ptuju že toliko Judov, da so izoblikovali občino.To posredno dokazuje judovsko pokopališče, kjer obstaja nagrobnik Judinje Pole iz leta 1327, ki ni le najstarejši datiran judovski nagrobnik, najden na Ptuju, temveč tudi na celotnem ozemlju Slovenije.«

Pokomentiram z današnjimi očmi: ta zgodba ima večplastno multiplikativno enormno vrednost, ki za nekaj svetlobniih let presega vse tisto, kar je ves Ptuj letos promoviral kot svojo 1950 obletnico. Rimski imperij je bil namreč izredno velik, kar ima za posledico tudi to, da z rimskimi igrami danes na Ptuj niti slučajno ni možno pritegniti večjega števila tujih turistov – preprosto tudi zato, ker nismo edini, ki prirejamo takšne igre. Manjka torej najpomemnejša stvar v marketingu in to je RAZLIKOVALNI MOMENT.

Zgoraj naveden sklep salzburške nadškofije je veljal LE za Ptuj in torej to je: razlika, ki jo ima samo Ptuj.

Očitno je bilo Salzburški nadškofiji že pred 700 leti jasno, kdo predstavlja generator gospodarskega razvoja. Mi bi se še vedno igrali trgovine, obrti in bančništva brez Judov. Teh je bilo v našem mestu še leta 1890 kar 1.4 % celotnega takratnega prebivalstva oziroma cca. 300.

V zgornjem citatu sem besedico MIR sam zapisal z velikimi črkami. Zakaj? Ker je doseganje miru med krščanstvom in judaizmom zaradi vsega, kar se je dogajalo med 2. svetovno vojno, trajni svetovni izziv. 

Jutri je nov dan in predlagam, da se Ptujčani najprej dokopljemo vsaj do kopije originalnega sklepa Salzbuške nadškofije iz leta 1319, ter da ta dokument tudi prevedemo v več jezikov.  Potem pa ga v ustrezni povečavi damo na več vidnih lokacij v mestu (vsekakor tudi v mestno hišo in na grad).

Ta simbol MIRU med dvema najpomebnejšima verstvoma zahodne civilizacije ima namreč LE PTUJ!

Absolutno je zaželena tudi verzija v hebrejščini. Ptuj ne bi smel negirati svojih zgodovinskih resnic samo zato, ker te resnice nekomu v mestu pač niso všeč. 

Ena teh resnic je tudi ta, da je novi del našega mesta imel največji razvojni moment v času, ko je aluminijsko tovarno v Kidričevem (takrat TGA) vodil sin judovske matere, ing. Franjo Gruenfeld (nekateri pravijo, da se pravilno piše Grünfeld, a vsi smo to izgovarjali kot Grinfeld). In v tistih 60-ih letih preteklega stoletja si je marsikdo tako popravil osnovo za penzijo, da lahko danes shaja s to pokojnino samo zaradi višine takratnih plač v tovarni TGA. Leta 2021 bo minilo že 50 let odkar Gruenfelda ni med nami, a njegove veličine ni mogoče izbrisati. Pustila je namreč prevelik pozitiven pečat. O tem, da bi si preko IBM-ovega računalnika vodili obračun plač, se je v drugih podjetjih takrat lahko le sanjalo. Kidričevo je dobilo daleč največ športnih površin glede na število prebivalstva. Na bazen, ki danes kaže žalostno zapuščeno sliko, pa so se takrat poleti množično ljudje vozili tudi iz Maribora.  Ptuj je takrat solidno dihal na ta kisik, ki ga danes dejansko ni, ker ni večjega presežka denarnega toka in zaradi tega je obrat kapitala v storitvah, obrti in trgovini realno prav tako bistveno nižji kot je bil takrat. Življenja v mestu torej ni predvsem zato, ker je v mestu premalo denarja. Seveda s tem sedaj nismo odkrili tople vode, a potrebno je vedeti, da temu ni bilo vedno tako!

Zaključek:

Osrednja zgodba Ptuja preteklih let in glavna zgodba debat v FB skupini Ptuj je naš, je bila seveda tržnica. Razen čedne finančne luknje je prinesla tudi ogromno negativne energije v to mesto.
Toda!:  Prinesla je tudi »kamen«, ki žal dokazuje, da je bila neka oseba z judovskim poreklom že pred stoletji na Ptuju umorjena. To ni ravno neka referenca za privabljanje Judov v mesto. A jaz ne bi bil jaz, če ne bi poskušal to negativno zgodbo pretvoriti v plus in v neko novo pozitivno energijo:

Takoj po objavi moje zgodbe o tem kamnu v FB skupini »Friends of Ptuj«, je prišla ponudba, da epicenter današnje judovske pameti pošlje na Ptuj novinarja Jerusalem Posta. 

Toda, mnogo bolje bi seveda bilo, da ti ljudje pridejo na Ptuj, da se tukaj fotografirajo s tem kar smo našli na tržnici in še pred prenovo tržnice. (5 judovskih kamnov smo našli že prej) in da potem različni portali v svetu lahko dobijo tudi pravo celotno sliko.

Odgovor je sicer prišel pred kakim tednom v tujem jeziku, a ga ne bom prevajal, ker to pri tem tujem jeziku verjetno niti ni potrebno. In ta odgovor je moje skromno darilo mojemu majhnemu mestu za leto 2020. Sicer se zavedam, da moja globalna razmišljanja težko najdejo dom v tem majhnem mestu, a bom sedaj še vseeno zapisal:

Morda nekega dne ugotovimo, da je projekt tržnica pod črto prinesel konkreten plus in to od enega samega kamna. Seveda pa je za to potrebna ista želja kot jo je imela Salzburška nadškofija pred natanko 700 leti: Naj se ti ljudje vrnejo sem, naj tu živijo in naj tu obračajo svoj »drobiž« v milijardah; pa če mi od tega štejemo v promilih, bo dovolj. Javna prezentacija te celotne zgodbe z moje strani seveda ni bila in ni problem. Trenutno stanje te zgodje je na fotografijij spodaj.

No, fajn se imejte in srečno novo leto in nova leta, Ptuj!

»Nevjerojatno! Joel i ja bi svakako voljeli doci do tebe i Ptuja. Cemo planirati za slijedecu godinu«*

Na sliki zakonski par iz Washingtona; predsednica Adriatic Instituta za javno politiko Natasha Srdoć skupaj z možem Joel Anand Samy-em predsednikom International Leaders Summit v Jerusalemu in organizatorjem srečanj na vrhu ZDA-Indija.

*P.s.: Sporočilo, poslano avtorju tega prispevka Borisu Gerjoviču 11. 12. 2019.

Na prvi dan novega leta preberite:
Pogovor o gospeh, ki živjo na visoki nogi. S kom? Neko navadno občanko.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.
%d bloggers like this: