Jasmina Preac Leber

SMS: Jasmina, ko prideš na Ptuj in te vidim pred Orfejem, se mi zdi, kakor da nikoli ne bi odšla od tod. Kako dolgo si že v Nemčiji?

Jasmina: … skoraj 26 let. 

SMS: Najina tema bo mestno jedro. Ti si od vedno živela na Dravski, kajne? 

Jasmina: ….Ne, pred tem smo stanovali v Zelenikovi ulici. Tik preden sem postala prvošolka, smo se preselili na Hrvatski trg – današnja Dravska ulica.

SMS: Zanima me, kako se spominjaš mesta, ko si bila otrok, osnovnošolka?

Jasmina: … Kot otrok, se mesta spomnim zelo živega, nasmejanega in glasnega. Glasnega v smislu: ljudje so se srečali na ulici, se ustavili in pogovarjali. Ko smo se preselili na Dravsko, pa sem z mojimi novimi prijateljčki postala prava mala uličarka. Poznali smo vsako ulico,vsako dvorišče in veliko podstrešij. Po šoli smo se igrali in družili zunaj, na ulici ali v Parku. Stari del mesta je bil naš svet. Mogoče sem zato tako emocionalno vezana na Ptuj …

Oh, pa na plese v Klubu Mladih ne smem pozabit!! Pa Habi v kleti takratnega edinega ptujskega hotela. Si ti kaj hodil tja punce gledat?😁

SMS: Bi delila kakšne spomine še iz časa srednje šole? Pa ko smo hodili k Branki v gledalališče, prosim? Predvsem me zanimajo spomini na doživljanje utripa mesta.

Jasmina: Čas srednje šole in gledališča je bil nekaj posebnega. Takrat se je dogajalo: v nas, z nami in okrog nas.V tem casu smo se veliko družili in sanjali male in veliko sanje. Veliko smo ” diskutirali” in se smejali. Predvsem v Pivnici,  (katera je bila vedno polna), pa tudi Rozika nam je bila pri srcu 😀 Oh, pa na plese v Klubu mladih ne smem pozabit!! Pa Habi v kleti takratnega edinega ptujskega hotela. Si ti kaj hodil tja punce gledat?😁

Branka Bezeljak dela Jasmini frizuro za predstavo ali proslavo … – katero že? – Mali strah Bav Bav. Kdo se je spomnil? – Branka. Hvala.

No, vseh takratnih ” diskotov” ne bom naštevala…Spadam v generacijo, ki je imela možnost izbirati.  V nedeljo, pa obvezen obisk Kina. Imeli smo “prostore” kje smo se lahko družili in tudi ustvarjali. Ne vem, kam hodijo današnji srednješolci?

Radi smo posedal tudi v Mestnem parku, predvsem ” v krogu”. Tudi v Sončni park smo radi zavili. 

SMS: In zdaj seveda skočiva v sedanjost. Na Ptuj prideš parkrat na leto. Tako, z distance, v čem je največja razlika nekoč – danes? Mislim: na zunaj, pa tudi v  tvojem doživljanju mesta, ljudi …?

Jasmina:  Simbolično gledano, so ulice ožilje mesta. Po teh žilah, se je NEKOČ  pretakala energija. Potem pa, kot da je  nekdo odprl pipico in energija je odtekla vstran.  DANES so žile prazne, mesto “umira”. Da to vidiš, opaziš ne rabiš ne diplome in ne doktorata.Kar se tiče ljudi … So takšni, ki jih resnično občudujem. Rinejo naprej, padejo – se poberejo in zopet rinejo naprej. Ne dajo se! Trudijo se Ptuju nekaj dati, ga izboljšati. Bravo vsem vam!  So pa ljudje, ki so obupali in dvignili roke… To me žalosti in skrbi. 

SMS: Dachau, kjer živiš, najbrž ni ogromno mesto. (Ne v primerjavi z Muenchnom, Hamburgom …) Verjetno poznaš tudi druga manjša nemška mesta. Je kakšna bistvena razlika v načinu življenja med tukaj in tam?

Jasmina: Prav imaš, Dachau ni velik. Mislim,da v samem načinu življenja ni neke razlike. Razlika je v ponudbi in organizaciji ter finančni podlagi katere pa potem posledično vplivajo na način življenja.

So takšni, ki jih resnično občudujem. Rinejo naprej, padejo – se poberejo in zopet rinejo naprej. Ne dajo se! Trudijo se Ptuju nekaj dati, ga izboljšati. Bravo vsem vam!

SMS: Vrniva se na Ptuj: kje vidiš ti priložnosti, lepoto, možnosti, kje »brcamo mimo«, kaj delamo narobe, da je mestno jedro prazno? (Mislim namreč, da sami sebe najtežje vidimo »objektivno« in nam pogled z distance morda lahko kaj zanimivega pove.)

Jasmina:  Ne želim ” sodit”, ker imam premalo informacij in znanja o zakonskih, finančnih in drugih možnostih, katere so nam oz. odgovorim na razpolago. Glede na to, da tovaren katere bi našim ljudem nudile zaslužek več nimamo, je moje osebno mnenje, da se Ptuj lahko ” reši” samo s turizmom. Seveda s tem ne mislim samo: odprimo še več gostiln in lokalov. Po moje je potreben temeljit, dolgoročen načrt,  kateri bo vseboval vsa, za turistično ponudba zanimiva področja. Velikokrat se sami sploh ne zavedamo, kaj ima Ptuj z okolico za ponuditi. Če domačini nekaj zanimivega na Ptuju več ne opazimo , še to ne pomeni, da turist tega tudi ne bo opazil. Mislim, da ni prav, če na določene zadeve, situacije, probleme gledamo samo iz svojega stališča; če mene ne zanima, druge tudi ne.. Koliko procentna je brezposelnost? Mogoče bi ljudi lahko prešolali/preusmerili? V poklice/storitve s  katerimi bi doprinesli k turističnemu razvoju našega Ptuja. Zakaj ne obudimo starih, tradicionalnih dogodkov, kulinarike, glasbe, oblačil in jih ponudimo turistom?! Da ne omenjam Ptujskega gradu … Tudi v njem je neizkoriščen potencial. Da ne omenjam Ptujskega morja. In Haloze? Haloze bi bile za ljudi kateri prihajajo iz velikih mest pravi balzam. Seveda je to projekt, kateri ne more biti realiziran od danes na jutri. Moti me, da se določeni projekti dajejo v ne-ptujske roke. Kaj nimamo svojih lokalnih “sposobnežev”? Kako pomagat tistim, ki imajo ideje, nimajo pa primernega prostora za izvedbo te ideje.  Mogoče bi se jim lahko ponudili  (trenutno prazni ) lokali z neko “simbolično” najemnino? Vsekakor je potrebna dobra komunikacija,  koordinacija in skupni cilj. No, jaz gledam na ptujsko situacijo tako, nekdo drugače. In prav je tako. Več idej, več možnosti. 

Velikokrat se sami sploh ne zavedamo, kaj ima Ptuj z okolico za ponuditi.

SMS: Morda še kakšna misel? Sporočilo za Ptujčane, tvoje prijatelje, s katerimi se morda ob zadnjem prihodu domov nisi videla, pa zdaj morda berejo tale najin pogovor?

Jasmina:  Tiste,  ki se trudijo ( na kateremkoli področju) je potrebno podpreti. In kot si sam rekel: vidimo, dobimo se v jedru. Tako, kot vedno. 

SMS: Hvala ti, Jasmina. Fajn bodi in ko prideš, pokliči. Se dobimo – v jedru! Stari v starem.

Naslendjič se dobiva na kafetu “gori”.

Prihihodnjič v rubriki znan©i:
Dialog z nekom, ki piše kratke in jedrnate. Fore.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.