Gretica

Na vsak način hočem otroka. Sredstva niso pomembna. Ne način. Ne okoliščine. Nič. Ni važno kako-kje-kdaj-zakaj-čemu. Hočem otroka. Klicaj. Hja, biološka ura odtiktava. Črni oblaki se zgrinjajo nad moja polja rodnosti. Neurje, toča, strele, nevihte, noči, grmenje, opustošenje mi grozi. Področje rodovitnosti moram zadnji hip z zadnjimi silami zaščititi. Da bo končno nekaj vzklilo.

Je načrtovala ogorčeno. Že obupana. In je že razmišljala o vudujih in podobnih magijah. In se je zbala,da bi rodila,če bi rodila,kakšnega malega vuduja. In si je rekla-hm,še enkrat poskusim s tem svojim dedom,ki mi noče narediti otroka. Ker ima že v prejšnjih treh razvalinah pet fročakov. Meni pa noče privoščiti niti enega. Kaj me briga tistih pet njegovih fročakov. Jaz tudi hočem enega! Svojega. Zase. Mojega. Naredil mi ga bo,naredil mi ga bo,moram si ga dati narediti!

In je prišel Luka domov. Se napapcal. In debelo gledal,ker ga je ona tako priliznjeno stregla. Je vprašal, zakaj je danes tako priliznjena in prilepljena nanj. Si je mislila-ker slišim že zelo oslabljeno tiktakanje,ljubček,o-sla-blje-no…Si je le mislila in mu prinesla veliko sadno kupo z veliko sladke smetane.

“Jej,Luka, papcaj,” se je sladko potiščala obenj in si mislila, da sladko  dobro dene v postelji.

Se je napapcal Luka. Sedel na kavč. Utrujen od šihta in preobilne sladkobe. Razkrečil noge. Odvrgel roki od sebe. Je sedla nanj. In lezla v njegov podbradek. Je čudno zrl vanjo. Saj še ni bila noč. Da ga že spet vleče za tisto reč.

“Luka, jaz hočem otroka. Greva narediti otroka. Zdaj si tako sladek. Greva narediti otroka,sladkega otroka…”

Je lezla po njegovem polnem trebuhu. In stegnih, ki so bila še v hlačnicah. Je Luka plezal izpod nje. Češ, Gretica, odločeno je, jaz imam dosti otrok… Si vedela,ko si me vzela…

Gretica se ni dala. Danes se je odločila, pa klicaj!

Natočila je sebi vina. Mu je natočila vina. Sta drinknila.

“Se pač moram sprijazniti,” mu je mežiknila,ko je spil naslednjega.

“Lepo,da se boš končno sprijaznila,” je bil srečen.

“Se pač moram sprijazniti,” mu je pomežiknila,ko je spil še naslednjega.

In mu je bilo olajšljivo, ko jo je opazil spet mežikniti. Tako spokojno se je smehljala nad njim. Kot da je v oblakih. Tako mirno sladko razumevajoče ga je gledala. In mu je spet pomižiknila, češ da se mora sprijazniti.

In sta drinknila. In je on spet popil. In je ona čakala na trenutek. Ga je slekla. Se je hihital. Ga je povlekla. Se je hihital. Je rekla-zdaj…pa le…otrok…bo…daj…otro…ka…Luka…Luka…Luka!

Vrgla ga je s sebe. Vrečo zaspano, nasiteno, presito, opito.

Zaspano. Zaspal je…na Gretici je zaspal…zaspal, ko je delal otroka…!

Danes ima Gretica dvojčka. Naredil ju je trezen gospod iz sosednje ulice. In Luka je zadovoljen, da ima že končno mir pred-  “naredi mi otroka”.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.
%d bloggers like this: