Gandin – via – Poeotovia

Branko Cestnik je pač (tudi) šarmanten govorec. Sinoči je na rodni Hajdini predstavil svoj roman Sonce Petovione. “Skriti protagonist romana je Ptuj,” je dejal pred nabito polno dvorano.

Odhitel sem z burnega sestanka prijateljev in sotrudnikov, da bi ujel ex-soseda, ki ga vidim samo še virtualno oz. natančneje, ki ga sploh več ne vidim; le njegove ideje in zamisli in poglede lahko berem. Ker pater Branko Cestnik ogromno piše. In tudi urednikuje. In hvala bogu, pravi, mu je šef namenil malo faro, da lahko poleg pastoralnega dela napiše še vse to, kar pač napiše.

Zelo zanimive reči je pripovedoval Branko. Dve leti je pisal roman o tem, kako pridejo prvi kristjani v Ptuj pred 2000 leti. Zgodba v romanu se začne v Šmartnem na Pohorju leta 163 in konča na Forminu, 16. aprila 195. Ogromno je Branko preštudiral, veliko virov prešnjofal in si moral izmisliti prenekatero ime, poimenovanje, ter se pri tem ne smel zmotiti (npr. takrat, ko se dogaja roman, v rimski Poetovioni, ni bilo npr. sladkorja ali pa npr. grlic), vse izmišljeno-poimenovano pa je moralo zadišati še po duhu latinskega jeziku. Na koncu knjige je kar nekaj finih pomagal: besede, kraji, izrazi, časovnica zgodovinskih dogodkov, seznam zgodovinskih oseb, nekaj arheoloških referenc, pa tudi literarnih in filmskih ter zemljevid Poeotovione z okolico, kjer se dogajajo zgodbe iz romana.
Po mojem je to božanski občutek, dajati stvarem imena, kajne, Branko? In potem sedeš in vidiš, da je bilo dobro.

Domišljijska imena so podčrtana.

No, seveda, verjetno si lahko mislite, da v tej noči debele Brankove bukle nisem prebral. 510 strani ima in noč do jutra bi bila premalo. Krasno je vezena, v trde platnice in izdala jo je imenitna založba, taka prava: Mohorjeva iz Celja. Knjiga je izdana v zavidljivih 900 izvodih. (Sloven iz Petovije, Stanka Cajnkarja, izšel v 60-ih letih prejšnjega stoljetja pa v … 90.000 izvodih! – je spomnil Franci Mlakar.) (Jaz pa se retorično sprašujem: no, kateri režim je dal več na knjigo?) Pogovor na Hajdini je povezoval torej Franc Mlakar in ob tem pokazal še zanimiv video odlomek: na spomeniku sredi Rima (rim/ljan/skem kakopak) je napis, ki pravi, da so “gasilsko brigado Rome” sestavljali gasilci iz … no, in eden je prihajal iz mesta “Poetovio”! Mogoče pa je bila v takratnem Rimu že gasilska liga prvakov, ali pa mednarodna intervencijska enota s komisarjem za krizne momente? Mogoče pa je bil vrli Poetovionec njen poveljnik? … Ah, domišljija mi preveč dela; kuhančka so dale Hajdinčanke, dobrega, močnega in ocivrkovko poleg. Gostoljubno, domačno in prijetno. Resnično.

Reklame za knjigo ta hip (še) torej ne morem delati, ampak vam povem: raje kot da boste v nedeljo sedeli pred malimi zasloni, pojdite na predstavitev, ki jo bo imel velik mož. Človek iz naših krajev, imeniten mislec ter – kot rečeno – (tudi) šarmanten govorec.

Pogovor bo to v nedeljo ob 18.30 v Refektoriju Minoritskega samostana na Ptuju.

Še ena knjiga o Ptuju torej.

Kaj pa če Franci Mlakar morda takrat, ko je “dal pisati” Trte le ni tako mimo brcnil …?

Lepo je, da sovpada Cestnikova predstavitev knjige z današnjo otvoritvijo prenovljenega 3. mitreja. Verjento čisto nehote in nekoordinirano. Ali pa ima Brankov generalni direktor dobro premšljeno agendo!?


Pripis: Če bi bil novinar, bi moral navesti tudi, da so se udeležili dogodka številni Brankovi sokrajani, med njimi tudi župan Hajdine Stanko Glažar, farni župnik Marijan Fesel in nadškof – naj mi bo oproščeno, prosim, ne vem, kateri, ker še posvetnih dostojanstvenikov ne prepoznam vseh, kaj šele cerkvenih – ter direktorica celjske Mohorjeve družbe, ki je pa naša kamera ni uspela ujeti.
Alojz Cvikl se piše nadškof. Hvala, Jože Kosanjč in Marijan Fesel, ki sta mi to povedala.


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.

Samo občan

Menim, da je za lokalno skupnost dobro, če je lahko 30.000 občanov v stalnem dialogu s 30-imi izovljenimi in zaposlenimi na občini. Zato pomagam graditi platformo Ptujčan/i.

%d bloggers like this: