Skice in priporočila o podobi ograd za posode za zbiranje odpadkov

Alen Iljevec je posredoval pobudo št. 148/4: Pristojne službe naj v najkrajšem možnem času pripravijo jasna navodila, skice in priporočila o podobi ograd za posode za zbiranje odpadkov v blokovskih naseljih. Zaradi spremembe pri obračunavanju odvoza odpadkov si etažni lastniki želijo ograditev posod za odlaganje le-teh. Glede na to, da spremembe pri obračunih že veljajo, je skrajno neprimerno, da pristojne službe predloga, kako bodo ograjena mesta videti, še niso izdelale in poskrbele, da okolica blokovskih naselij ne bo videti »cirkuško«, kot so bile nekoč videti vrtičkarske površine.

Odgovor: Besedilo 19. člena Tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 15/17) določa minimalne standarde za ureditev zbirnih mest na območju večstanovanjskih objektov.

Izvajalec javne službe je že v letu 2017 pripravil predlog idejne zasnove ureditve zbirnih mest ob večstanovanjskih stavbah, ki so bile v pregled in pripombe predložene na Urbanistično komisijo Mestne občine Ptuj. S strani izvajalca javne službe je bila prav tako tudi pripravljena karta lokacij zbirnih mest na območju večstanovanjskih objektov. Predloga za postavitev zbirnega mesta, ki je bila podana v letu 2017, je bila finančno ocenjena nekje na 12.000 evrov po posameznem zbirnem mestu, kar je tudi sprožilo dvom pri stanovalcih večstanovanjskih objektov.

Na podlagi tega se je pristopilo k iskanju optimalnejše rešitve.

Izvajalec javne službe je tako v letu 2018 pripravil novo enostavnejšo zasnovno podobo posameznega zbirnega mesta, ki je finančno bila ovrednotena na cca 2.500 evrov.

Izvajalec je prav tako to predlogo podal v obravnavo na Urbanistično komisijo Mestne občine Ptuj.

Urbanistična komisija je na svoji 15. seji z dne 12. 4. 2018 obravnavala podano predlogo in zavzela naslednje stališče: »Predlagani ograjeni leseni obodi za zbiranje smeti so po mnenju urbanistične komisije primernejša rešitev kot predhodne betonske variante. Ograjeni otok predstavlja v naravi enovit kvader, dimenzioniran v človeškem merilu, ki ga sestavlja podkonstrukcija iz kovinskih oglatih cevi in zunanjih plašč iz pobarvanega opaža. Takšna rešitev omogoča, da je pojavnost otoka v vseh prostorskih kontekstih oblikovno nevtralna, ekonomična in lahka za vzdrževanje.

Predlagamo nadaljnji razvoj prestavljene rešitve, s tem, da naj se predvidi tudi način reševanja nepropustnostih tal pod otokom (metličeni beton, asfalt, betonski zložniki, kamen), način antikorozijske zaščite podkonstrukcije (vroče cinkano ter morda dodatno barvano). Način in oblika ureditve tal pod otokom sta odvisna od karakterja prostora, v katerem bo postavljen otok s smetmi. Tako je mogoče tako v urbanem okolju kot v območju parkov in zelenic zaliti betonsko talno ploščo (ne rabi roba). Pri asfaltu ali betonskih zložnikih je potrebna obroba bodisi iz granitnih kock, betonskega robnika bodisi kovinskega traka. Odgovoriti je treba tudi na vprašanje odvodnjavanja tako meteorne vode kot odcetnih voda iz smeti. V določenih primerih lahko pride zaradi tega nerešenega vprašanja do onesnaženja okolja.

Člani urbanistične komisije smo se strinjali, da takšen otok ne rabi strehe. V kolikor bi se sčasoma pokazala potreba po prekritju, bo treba poiskati ustrezno rešitev.«

Pripravil: Aleš Lešnik


KOMETIRAJTE IN ŠIRITE DOBRO ZGODBO! Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletne strani ptujcani.si.
%d bloggers like this: